Emilu Leonu za sedemdesetletnico
Emilu Leonu za sedemdesetletnico Oton Župančič |
|
Bajna pomlad, viharno je poletje
minilo – znižal se je solnčni krog:
z milejšim čarom vabi tišji log
moža v pokojno, tajnostno zavetje.
Jesen razgrinja zlatih mu preprog:
da bi speljala ga v gorá objetje,
da bi zastrla mu sveta početje,
se laska mu vsak njen sijaj, vsak zvok.
In mož skrivnostno sluša razodetje ...
a čez življenje zboči jasen lok:
domače zemlje ga prešine sok,
in premladi se ves v jesensko cvetje ...