Jurček in Packarija (Energija)
Mateja Reba
Spisano: Ana Potokar
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



Čeprav je bila že pomlad, so bili večeri vseeno hladni, tudi v Packariji, zato so še vedno ogrevali stanovanja. »Zakuri, oči!« je poprosil Berti. Florjan se ni pustil dolgo prositi, ker je tudi njega zeblo. Mahnil jo je v klet, da bi zakuril. Jurček je šel ravno na dvorišče, da bi spravil kolo, ko je zagledal, kako se vali črn dim iz dimnika. Zbal se je, da je kaj narobe in stekel v klet. Florjan je stal pri peči centralne kurjave in metal, premog. »Videl sem črn dim,« je zajecljal Jurček. »Je kaj narobe?« »A, ni narobe,« je zagodrnjal Florjan. »Vedno je tako. Peč noče takoj . potegniti, ne gori, kot bi bilo treba!« »Morda bi morali poklicati dimnikarja,« je menil Jurček. »Če dimnik ni očiščen, premog ne izgoreva dobro in še zrak onesnažuje »Presneti fant, ti res veliko veš,« je rekel Florijan. »Morali bi te postaviti za predsednika dežele reda .« »Sam ga že ne bi naredil,« se je nasmejal Jurček. »Nekaj se mora premakniti. Packoni morate živeli v lepem in čistem okolju, jaz vam lahko le povem, kaj je prav in kaj narobe. Zato sem tudi prišel med vas. Če imam prav, podučite o tem tudi svoje prijatelje in znance. Kljub slabo očiščenemu dimniku je bilo v hiši kmalu prijetno toplo. Berti je odložil jopico in Mici je zavihala rokave. Že čez kako uro so bili vsi prepoteni od vročine. Peč je zakuhala z vso paro. »Odprl bom okno,« je sopel Florjan in si brisal potno čelo. »Narobe,« je menil Jurček. »Mar ne bi smel odpreti okna?« je vprašal Florjan. Seveda lahko odprete okno. Toda ali se še spomnite, ko smo se prej pogovarjali, da skozi slabo zaprto pipo uhajajo cekini? Skozi odprto okno v ogrevanem prostoru pa uhaja toplota in z njo prav tako uhajajo cekini. Toplota gre v nič! Raje privijte ventile na radiatorjih. Berti je to brez besed tudi storil. Bilo mu je sicer odveč, a bilo mu je tudi jasno, da Jurček že ve, kaj govori. »Je danes četrtek?« je zanimalo Mici. »Je!« je odvrnil Florjan. »Čisto sem pozabila! Packarjevima sva obljubila, da prideva nocoj na obisk!« »Ne!« je zajavkal Berti. »Spet bom sam!« »Ne godrnjaj no, saj bova že čez kako urico doma!« ga je tolažila Mici. »Vedno tako rečeš, potem vaju ni do jutra!« je smrkal Berti. Seveda je pretiraval. ;»Saj bom jaz pri tebi,« mu je rekel Jurček. »Igrala se bova!« Berti se je potolažil. Mici je pripravila večerjo, potem sta se s Florjanom lepo oblekla in šla na obisk. Komaj sta zaprla vrata za seboj, že je Berti začel prižigati luči po hiši. Še v kleti in v shrambi jo je prižgal. »Kaj počenjaš?« je bil radoveden Jurček. »Luči prižigam, kaj pa? Da me ni strah! Če gresta mama in očka od doma, vedno prižgem vse luči. Hudobni duhovi, volkovi in zmaji se bojijo luči!« »Berti, ne počenjaj neumnosti. Strahov in zmajev ni, vsaj v vaši hiši ne. Ugasni luči, varčuj z električno energijo. Mama in očka se bosta jezila, ko bosta konec meseca dobila račun!« »Zakaj pa me puščata samega?« je posmrkal Berti. »Saj nisi dojenček! In tudi sam nisi, jaz sem s teboj. Bodi priden in ugasni luči, potem ti povem nekaj zanimivega!« Berti je ugasnil luči. »No, kaj mi boš povedal?« je vprašal. »Si že kdaj pomislil, kaj bi se zgodilo, če bi vsi na svetu v istem trenutku prižgali vse luči, televizorje, gramofone, pralne stroje, sesalnike, likalnike in druge naprave?« je vprašal Jurček. »Kaj?« »Ostali bi brez elektrike in najbrž bi trajalo zelo dolgo časa, da bi vse spravili v red in bi spet imeli električno energijo v naših domovih. Zato je treba varčevati!« »Mislim,« je rekel Berti čez čas, »da tiste namizne lučke v dnevni sobi tudi ne potrebujeva!!« In jo je šel ugasnil.