Epilog in posvečenje
← Sonet | Epilog in posvečenje (Objavljenje nezbrane pesmi) Ivan Cankar |
Zgodilo se je včeraj → |
|
Vem, Mici, te povesti o trpljenju! —
Spoznal sem ga, ker sem ga nosil sam,
takrat, ko sem v brezupnem koprnenju
ihteč v nočí samoto klical: kam?
Le poti, poti! Pa če gre vstajenju
naproti ali proti pogubljenju!
Prikaži se očem, odpri nogám,
v dan ali v noč — le razodeni: kam!
Nič me ni strah poslednjega povelja:
od vekomaj je bila sodba v meni;
kar je molčalo, zdaj se razodeni —
in z roko trdno vzdignil bom svoj križ:
bridkost je prag do večnega veselja
in smrt je le vstopnina v paradiž!