Faraoni in kralji, Kassel, Pariz

← Ne maram Prousta, ni dovolj seksal

Faraoni in kralji, Kassel, Pariz Sinji stolp Tomaž Šalamun

Šparanje restavracije →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Imeli smo lepe deklice, bili odlični v disku,
Andro in jaz. Dvojina izginja. Zdrsnili smo po
kraških hribih, se zapeljali do morja. Se spomniš
Kabirije? Krila so bila dolga, ljudje so ostrmeli.
Povsod si razmaknil prostor. Ampak v Parizu,
ob tvojem Biennale des jeunes, jaz sem šel v noč.
Lepo je, ko mladi ljudje jočejo od slasti in ti plavaš in
poslušaš njihovo hlipanje. Robert je postal gej v
zakristiji, ko je nanj planil kožuščnik. Spominjal sem ga
na tega svetega moža. A kdo prešteva tiste duše, ki so
hvaležne njemu? Tomaž Brejc je rekel, kaj si
počel, tako spočit si, mi smo vsi zdelani in
utrujeni. In res. Takrat bi moral stati ob Andražu,
mu krila trimati. Bratje ne morejo spati med seboj.