Fedor
← Grčija | Fedor Morje Tomaž Šalamun |
Delta Loare → |
|
Fedor je bil sin tete Hane. Pekinške race,
Trubar, vsi se gulijo. Fedor! Spakiral sem te
v pljuča konja. Tam visi in plavaj kot kaka
mala luža. Utrudil ti bom zobe, s šaflico.
Kloniraj elemente. Kloniraj elemente.
Barvit, veder hidrant, ki se bo sprožil
(če ga odšraufaš, prej ne), bo opustošil
deželo. Moka je skrita v škripanju snega, ne v
odtisu, odtis je plah in lahko zaledeni
čez noč. Bodo na bucki pognale rože
više? Se bosta zluščila, kot smo včasih
rekli, gamin in seka? Tvoje srce v odprti,
kričeči torbi? Ventili popokajo je tourrous
sac, pleča mi je zlizala burja. Zaleti se
z bokom, zaleti se v pomol z bokom. V bok
ne narediš luknje. Tito je stal na obali
v Kopru, ko so krstili pristanišče.
Parnik je zalomastil v zemljo s premcem.
Vsi so obstali. Jaz sem z balkona ostrmel.
Naš balkon, pod katerim sta enkrat
prej s Hruščovom že peljala, in smo
mahali in že takrat sem se strašno bal,
da se bosta zaletela v platane. Kako
naredijo šoferji, da zvozijo vedno tja, kamor
hočejo, da se vedno držijo ravne črte in
nikoli ne padejo s ceste (redko! redko!),
minute in minute, dolge minute tlačijo zrak
in ga odrivajo vstran, na sedežih se nihče
ne vznemirja, ko je pa, prijateljčki, zadnja
poteza Roussela, tista glavna, v Palermu,
na razpolago ves čas. Tako kot je bil na
razpolago pas zemlje (še ne čisto oblit
z betonom), ki je vanj treščila ladja.
Titu ni trenila niti rokavica in dvomim,
da je dal koga ustreliti. Mrzle, sive,
železne oči so lahko obalo nazaj zabetonirale
spet čez noč. Italijani so bili takrat na
nivoju. Tisk ni pisal, kdo je naredil v zemljo
luknjo. Tudi jaz. Če bi se vame zaletel
kit in počil od strašnega trka (ali pa ob
breg, čisto zraven), bi se delal, da nisem
ničesar opazil, in vsem bi prepovedal jokati.