GAMSOVA ŽELJA

Rožek je stal na najvišji skali in otožno opazoval odrasle gamse. »Dolgčas mi je, mama. Obšla me je nenavadna želja, da bi se ruval z očetom in skakal vrh skal. Zakaj sva vedno sama?« »Zato, ker živi tvoj oče raje sam. Mogoče ga moti tvoja igra, zato se ves čas igraš z menoj,« mu je prijazno odgovorila. »Že, a jaz sem fant, ti pa dekle. Zdaj, ko sem malo zrasel, bi se raje igral z njim ali se pogovarjal o moških stvareh.« »O, ti moj Rožek! Kaj še nisi opazil, da so vsi mladiči najprej s samicami? Sesajo mleko, se pustijo ljubkovati in se igrajo z mamo. Kasneje, ko odraščajo, se vedno več družijo z vrstniki. Saj ti še nimaš težav, kaj?« je vprašala. »Ne!« je odgovoril odrezavo. Čez čas pa je namignil: »Poglej tiste kozle tam doli! Ves čas tičijo skupaj.« »Vem, a tako je življenje,« je mirno rekla mama. »Tudi jaz sem rasla brez očeta in moja mama in babica ... Meni je življenje vzelo še mamo, pa me poglej, v kakšno mamo sem zrasla. Upam si reči, da mi nič ne manjka. Le, da bi bil ti malo bolj zadovoljen sam s seboj in s tem, kar imaš,« ga je vljudno opomnila. »Saj sem! Veš, da te imam neizmerno rad in srečen sem, ker te imam, a kako naj se naučim moških spretnosti ob samih ženskah?« je zacepetal. Ob tem je odkrušil kamen. Spodrsnilo mu je in zadričal se je skoraj do prepadne stene. Ko je priskakljal nazaj, mu je mama mirno rekla: »Samo, če boš malo bolj potrpežljiv. Vsak čas boš postaven fant in takrat te bodo vzeli medse. Mimogrede boš obvladal vse, kar boš potreboval za življenje. Pri vseh mladičih je tako. Si že pozabil moj prvi poljub in veselje, ko si me prvič zagledal?« »Nisem! A zdaj sem velik in nočem, da me ližeš in božaš. Drugi se bodo norčevali iz mene.« Mama Gamsa je ostrmela in debelo pogledala svojega malčka: »Saj res! Le kako sem mogla spregledati tvojo odraslost? Mimogrede si zrasel in vsak hip mi boš ušel, saj se bliža čas, ko se boš nehal držati za moje roglje,« je zahrzala in ga narahlo počohljala po že krepkem hrbtišču.