Gastarbeiter
← Seul, dans le village global | Gastarbeiter Mrzle pravljice Tomaž Šalamun |
Izšahirani Kristus → |
|
Drugje, na Pohorju sem našel
zmrznjenega. Narejeni smo iz
otočkov in visečih mrež. Ogromen list
žajblja pada s padalom. Vojaki smo
srečne živali, naslonjene na
borovce. Svoje pesmi sem
napisal z bičem in s polivanjem
črnila po papirju, tako kot vsak, ki
spi. Lahcene hlačke, v katerih sem
pobegnil, krokarja plašijo. Ni še
zares prišel. Gumbe gleda, ker je
odvisnež. Veter se mu nabada v
perje. Na koncu se bo zvrnil in
umrl, padel na cesto in se ubil.
Zraven bodo rasle rumene lisičke,
podobne svetim gobam. In Ersatz
kočije bodo drvele mimo, ne da bi
opazile truplo. Naj bo na zemlji mir.