Gigi
| Trst v žepu Gigi Marko Kravos |
| |||||||||
Ljudje in njihova imena, kakšne kolobocije! Ne gre mi v glavo, da je Ivan lahko Janez, Janko, Vane ali Giovanin in še Nini, in da je to eno in
isto. Ben, saj tudi naš oče: mama ga kliče Pjepe, sosedi mu pravijo Pepi, sam se pod račun za kliente podpiše josip Kravos, v obrtnem spričevalu, ki visi v krojačnici, piše Giuseppe Kravos, kar bi dalo lahko tudi Pino. Za navrh mu pravi prijatelji rečejo kar Jofež, kakor so mu »popravili« ime pred vojsko v slovenski družbi. - En in isti človek, in toliko imen!
Zato bolj gledam na to, kaj človek dela, kaj je po poklicu, kot da bi si belil glavo z imenom. Čeprav se tudi za kak poklic rabi nepregledna vrsta besed. Oče je lahko kje tudi tata, papa, ocje. Duhovniku se v šoli reče katehet, v cerkvi kaplan ali gaspud ali župnik. Pri stari mami na Vipavskem mu rečejo gaspud nunc. Oče govori kdaj mami: ti in tisti tvoji farji! In misli pri tem na vso duhovščino skupaj. Pri sestrah nas učijo, da so to božji pastirji, sosedovi otroci pa jim pravijo don Mario, don Šorli ...din-don-don-don! Smešno, ne?!
Ni čudno, da imamo pri Sv. Ivanu največjo umobolnico na svetu. So že vedeli, da jo morajo zgraditi čim bliže tej norišnici, kjer se za vsako
priložnost ali stvar rabi sto imen, za eno in isto reč!
Jaz sem Marko in samo Marko. Poklica še nimam, ker sem šele v prvem razredu. Šaldo se trudim, da bi se naučil, kar rabi, da bom lahko enkrat zidar. Šaldo, tako rečejo vsi zidarji namesto zelo. Včasih uide temu ali onemu malavarju tudi kak forte duosti ali grubo fajn, pa se meni to ne zdi prav, ker stric Gigi reče samo šaldo. On že ve, on je mojster, ne samo zidar. Naš oče pravi tako. Je dvakrat dražji kot drugi, naredi pa hitro in kot je treba. Za sto let mora zdržat: stopnica, zid, terasa, streha. Vse, česar se pri naši hiši loti.
Kako lepo zmeša pesek, apno, cement. Prekolje opeko ali kamen in zida, zida: napenja vrvico, kjer bo stal zid, pomeri s svinčnico, nastavlja ravnilo z mehurčkom V tekočini, iz žepa jemlje meter, ki se ga lahko razklene petkrat, kolikor pač rabi ...
Zidar bom kot stric Gigi!
On pravi, da sem neumen: delo je šaldo težko, sam prah in prepih, vročina in mraz. Zjutraj ga vse trga in boli. Potem, proti poldnevu, se mu kosti razmigajo in mu gre kot po olju. Tako pravi. ln tudi zidovi rasejo izpod njegovih rok kot gobe.
Ves čas mu gledam pod žlico in se mu motam pod nogami. Rad bi vse videl in se naučil. Včasih mu tudi šaldo pomagam: grem po cvek, drat,
žago, b’t ali klešče ...
In ker sem tako natančno zraven, tudi vem, zakaj so njegovi zidovi ravni in za sto let. Ni zadosti dobra malta in zdrav cegel! Po mojem naš
Gigi copra: pri vsaki žlici malte, ki jo vrže ob kamen, zakolnel v glavnem »meče dol« madone. Ampak prav pri vsaki žlici. Gotovo se malta brez tistih njegovih kletvic ne bi prijela kamnov kot treba.
Mama mi včasih na samem požuga: »Si lahko zraven, samo pazi, danse te ne prime tisto preklinjanje. Stric Gigi je lahko priden in zlat, ni pa
lepo, da tako grdo kolne!«
Njemu ne reče nobene. Ve, da bi ga samo razburilo in bi se potem kar kadilo od diotov, Ev in madon v vseh omakah. Morda pa tudi ona misli,
kot jaz, da je tisto peklensko govorjenje copranje, ki drži malto ob kamnu do konca sveta. Zid kot kamen in kost.
»Najmanj sto let mora držat, ’ka madonica,« pravi Gigi. - Če reče Gigi ...
Enkrat mu je pa rekla, mama. Tako, na fino, kot zna samo ona: »Nate, gospud Gigi. Sem vam prinesla bevando. Si boste splahnil prah in tako vam ta čas, ko pijete, ne bo moč preklinjat.«
Kako jo je Gigi pogledal! Ljudje božji, bolj začudenega človeka še nisem videl. »Jast da preklinjam, 'ka madona? Ma kadaj pej?!«
Drugače je gospod Gigi moji mami všeč. Drugače ne bi rekla očetu: »Pogledi Gigita, svoji ženi je včeraj kupil šop rož in zlato verižico, ker
imasta obletnico poroke ...«
Dan prej ji je Gigi namreč kazal verižico in jo ponosno spraševal, če je prav kupil.
Da ne bi tega očetu nikdar rekla! Oče je bil zares užaljen: »Kaj jaz ne skrbim za vas vsak dan: za vse, kar je treba, in za kolturo in veselje?! Zlatanino kupujejo samo mehkužni!«
Mu je šlo šaldo na živce, da je v maminih očeh kaj manj kot Gigi.
In kadar je prišla ura in je bilo treba Gigita pošteno plačat, mu naš oče ni pozabil zasolit: »Ni čudno, da mečete denar proč za zlato, ko pa
drugim pijete kri!«
Nekaj časa po tem nista bila več prijatelja. Ma je postalo prej očetu žal kot Gigitu!
Gigi morebit ne govori dosti, razen da preklinja ... Zato pa lahko našega očeta toliko bolj inteligentno posluša, medtem ko naš oče šaldo govori. Gigi ima namreč, če pozabimo tisto zlatnino, eno veliko razvado. Šaldo rad bere: časopise vseh sort, še bolj knjige. Ne enkrat, ko se vrača čez Klanec domov, ob našem zidku odpre usnjeno zidarsko torbo, potegne iz nje paket, ga odvije in kaže očetu, kaj je kupil v knjigarni: tri ali štiri knjige. Vsak teden tako!
Ben, to pa pomeni mojemu očetu višek srčne kolture.
»Jaz bi tudi najraj kupoval knjige in bral, pa imam tri otroke,« vzdihne oče.
Kot da smo mu v strašansko breme, čeprav ga jaz pri hrani ne stanem skoraj nič! Tudi pri obleki: nimam morda na sebi Alenkinih spodnjih
hlač in na nogah njenih čevljev? Streho nad glavo nam pa oče ja lahko preskrbi!
Ja, to pa je res. Našo hišo oče ves čas širi s prizidki, nadzidava, prestavlja vrata in stopnice, pa še je treba stare cevi in napeljave razkopavat in popravljat. To stane. Zidarj em po Trstu nikoli ne zmanjka dela in lahko računajo, kolikor hočejo. Krojač pa mora flikat in obračat že dvakrat obrnjeno jopo, da bo kot nova. In potem je še treba čakat na denar, po toliko in toliko na mesec, kolikor ljudje zmorejo.
Če že moram kaj postat, bom, ko bom velik, zidar. Zidal bom hiše kot kamen in kost. Preklinj al bom, da se bo kadilo in bo malta držala sto let. In bom šaldo bral vse po vrsti, kot naš Gigi.
Pa veste, kaj mi je povedala moja mama: da je Gigi isto ime kot Lojze in isto kot Slavko? In san Luigi in svet Alojzij, da bo družba komplet.
Ben, no, zdaj znaste eno več!
šaldo - zelo
forte duosti - veliko
grubo fajn - zelo lepo
malavar - zidarski pomočnik
Cvek - žebelj
drat - žica
b`t - kladivo
madona ~ italijanska kletvica na račun Device Marije
dio - bog
bevanda - pijača, vino z vodo
flikat - krpati
komplet - popolna
koltura – kultura