Gledališče

Čaroznanke Bina Štampe Žmavc

Ogledalo →

Spisano:	Pretipkala iz Čaroznanke 1990, Tina Omahna.
Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

<poem>

Gledališče

Gledališče čisto po svoje živi. Ko vzide večer , odpre čarne oči, Pomigne s plakati nad vrati In svojim gledalcem sporoči, Kaj namerava na odru igrati.

Potem se vse začne v temi… Se počasi svetli in svetli… Se z vzdihom razgrinja zavesa… In oder zapleše v soju luči.

Prej Anica- zdaj je princesa! Prej Pepe- zdaj princ Šarlelui! Prej ognjišče- zdaj dvorna nebesa! Na odru se čudno svet spremeni.

V žar igre ujamejo se igralci, Odrski mojstri in šepetalci, Šivilje, frizerji,maskerji, Pesniki, režiser in gledalci.

Ko je predstava končana, Ko na praznih sedežih dvorana Sameva v tihotno prazni tem, Je princeska spet navadna Ana In Pepe ni več princ Šarlelui.

Gledališče ždi negibno kot duh. A izza priprtih čarnih oči Kuka nova in nova predstava Za mnogo prihodnjih tisoč in sto dni!