Glej!

To hudir je Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	VERA [= Vera Kesler =V era Albreht], To hudir je, Domači prijatelj, 1913, let. 10, št. 5, str. 142.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

To hudir je

To hudir je, moja okna
niso na cesarsko cesto
in ne peljejo v mesto
moje žalostne oči.
Skozi moja majhna okna
vidi le se vrh Kostanja,
v njem golobček sladko sanja,
misli nanjo, ki je ni ...
Vendar skozi moja okna
zjutraj solnce prileskeče,
na nje mi prišepeče,
kaj ko davnih, davnih dni —

Opombe urednice

1. Vera Kesler je obiskovala Mestni dekliški licej v Ljubljani. Licejkam ni bilo dovoljeno, da bi brez dovolitve ravnateljeve z izdelki svojega duha stopale v javnost (Zgodovinski arhiv Ljubljana, ZAL LJU 28, Kuratorij učnih in vzgojnih zavodov za žensko mladino, Ljubljana, škatla 2, Disciplinarni predpisi za gojenke mestnega dekliškega liceja in z njim povezanih oddelkov, Vedenje zunaj šole (§. 20.), 1908, Ljubljana), zato so objavljale svoja dela s psevdonimi, tako v skrivnem rokopisnem listu Gospodična Cizara, ki so ga izdajale, kot tudi v Domačem prijatelju.
2. S pomočjo adresarja Zofke Kveder, urednice revije Domači prijatelj, je bil razrešen psevdonim VERA. VERA, ki je pesmi objavljala v Domačem prijatelju v letih 1912 in 1913 je bila Vera Kesler, VERA v isti reviji iz leta 1909 pa Iva Logar (NUK, Bibliografski oddelek, Listkovni katalog kratic in psevdonimov).