Glosa (Krajnska čbelica)
Gloſa. Zbirka Krajnska zhbeliza, 4 (1833). Dr. Preſhérn. |
˛Sonet. → |
Glej Glosa (Poezije).
|
˛Slép je, kdor ſe s’ pétjam vkvarja,
Modri Krajnz mu oſle kashe,
Vezhi del mu ſrezha lashe,
Pev’z shiví, vmerjè bres dnarja.
Sgodbe veznih pevzov beri:
Bil berázh je pev’z Pelida,[1]
V’ Pontu séblo je Ovída.
˛Srézhi tvoji ne savida,[2]
Kdor posná jo, Allighieri![3]
Lusiade,[4] Don Quixota[5]
Nam ſprizhujeta piſarja,
Kákoſhne Parnaſa póta,
De oſtane pev’z ſirota,
˛Slép je, kdor ſe s’ pétjam vkvarja!
„Kaj Petrarkov, kaj nam Taſſov
Treba, ſtrúnarjov prijétnih?
Bó kdo bôgat, ſìt od glaſov
Pevzov prejſhnih, sdajnih zhaſov“?
Praſha mnosh’za búzh nevkrétnih. —
Komur mar iſkati vir je
Peſem, ki pojó Matjashe,
Mar, kar pél je pev’z Ilir’je,
Mar zhebél ſo rôji ſhtirje,
Modri Krajnz mu oſle káshe.
Lani je ſlepár ſtarino
˛Shè prodajal, nôſil ſhkatle,
Méril platno, trak na vatle,
Góljfal ptujze in prijatle;
Létaſ kupi ſi grajſhino.
Zhe pev’z moj gre krishem ſvéta,
˛Si v’ kanzlijah perſte mashe,
Zhe ljubesen ſi obéta
Vneti lepiga dekleta,
Vezhi del mu ſrezha lashe.
Vunder peti pev’z ne jenja —
Grab’te dnarje vkup gotove!
Kupovajte ſi gradove!
Sanizhvajte Mus darove! —
Sa bogaſtvo jih ne menja.
Njega grad nebá planjave,
In slató rumena sarja,
˛Srebernína roſa trave;
S’ tim poſeſtvam bres teshave
Pev’z shiví, vmerje bres dnarja.