Glosa (Lojze Grozde)

Glosa
Lojze Grozde

Viri:	Izvir, 1938–1939, stran 146; v: Lojze Grozde, Pesmi in proza, zbral in uredil Anton Štrukelj, Družina, Ljubljana 2011, strani 46–47, (COBISS).
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Brat, zapojva kot zvonovi,
kakor murni naše trave,
kakor slavčki iz goščave,
kakor polja in vrtovi,
kot vasice in domovi,
kakor fant na senožeti,
kakor deklica med cveti,
kot slovenska mati poje,
kadar ziblje dete svoje,
kot je nama Bog dal peti.

Kot je nama Bog dal peti,
pojva pesem, da odmeva,
to naj svetu razodeva:
Smo in hočemo živeti.

Midva ljubiva Očeta,
ki vesoljstvo je ustvaril
in ki nama je podaril
ta prelepa mlada leta.
Zemlja ta je nama sveta,
njej zvestobo vselej veva,
in v Slovencu brata zreva.
In v tej ljubezni sveti,
kakor hoče srce peti,
pojva pesem, da odmeva.

Po slovenski domovini
pesem najina doni naj,
srca bratov osvoji naj
njej – Sloveniji – edini,
da ji bodo zvesti sini!
Svobode naš rod zahteva,
noče teme, hoče dneva,
hoče sam gospodovati
na tej svoji grudi zlati:
to naj svetu razodeva!

Dasiravno nas je malo,
nočemo se umakniti,
hočemo še vedno biti;
nas ne boste kar za šalo.
Ni nebo pravice dalo
vam velikim nas zatreti.
Dasi moramo trpeti
in prenašati krivice
in teptate nam pravice:
Smo in hočemo živeti.