Gospodom pesnikom
← Sebi | Gospodom pesnikom Pesmi Srečko Kosovel |
Rdeči atom I-III → |
|
- Kot v peklu v zakajeni vinski kleti
- od jutra zbrani pa do polnoči
- pisatelji, slikarji in poeti
- dušijo svežost rose in moči.
- Obrazi njih mrtvaški so in bledi,
- njih srca jih peko kot ogenj vic,
- popivajo ob bedi in besedi
- in javkanje, to njihov je poklic.
- Gostilna je njihova zavetnica.
- Pa naj velja še, kar je že nekdaj?
- Jaz pojdem tja, kjer beda in krivica
- temnita zlati kraljevski sijaj,
- ponižanje, trpljenje, glad in beda,
- tam naj spoznanja željni duh spregleda.