Gospodu dr. Ivanu Bleiweisu k 70. obletnici

Gospodu D.R Ivanu Bleiweisu k sedemdeseti obletnici dne 19. oktobra 1878. Cegnar

Izdano:	Edinost 3/22 (1878), 1
Viri:	dLib 3
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Le malo zvezd na našem nebu sije,
Še té preté oblaki otemniti;
Le redke glave slave venec krije,
Še té tresó se v vihri siloviti.
Močí nebeške! luč Slovencem dajte,
Sovražne sile v spone okovajte!

Al solnce v večnem teku je zastalo,
Da še na gore ni rumene zore?
Al rod je večno spanje okovalo,
Da predramíti k delu se ne more?
Močí nebeške! temo razpodite,
Slovenski rod iz spanja predramite!

Tako je pela na Triglavu Vila,
Slovenska rojenica, pesem budno,
I čula jo nebeška moč je mila,
Ozrla se je na Ljubljano trudno,
Nad njo poslala zarjo vshajajočo,
Da na Savino sveti i na Sočo.

V zelenih gorah so zapele ptice,
Vesele krasne pomladanske zore,
Na sočno travo tekale ovčice,
Možje shajali se pod lipo v zbore,
Ratar se zdramil je i šel na setev,
Oral i kopal, žel bogato žetev.

Al nočne ptice, ki boje se dneva,
Ki svoja dela v plašč krijó temote,
Ki jim pravica srca ne ogreva,
Ki znak jim v čelo vtisnen je slepote:
Zakrokale so v srdu pesem studno,
Da bi stemnile krasno zoro budno.

Bedaki! lejte, svitlo solnce vshaja!
Pripeljal nam ga je buditelj zore,
Naš Ivan, iz veselih logov raja;
Kako zlaté se velikanske gore!
Kako na nebu se žaré oblaki!
Kako zbujeni vriskajo rojaki!

Cegnar.