Grešnik (Glasnik slovenskega slovstva)

Grešnik
Izdano: Glasnik slovenskega slovstva 1854 (1/1)
Viri: 237
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

Jezus se po morji vozi
V lepi barki pisani.
To je barka svet'ga Marka,
Grešnik kliče: h kraju, h kraju!
Da boš grešnika spovedal;
Jaz sim grešnik preveliki,
Da ne morem veči biti,
Sim očeta, mater vmoril,
Mati noseča je bila,
Moj'ga bratca nosila.
Jezus slišati ga neče,
Se naprej po morju vozi.
Grešnik vpije do Marije:
O Marija zame prosi,
Da bi Jezus h kraju vozil,
Mene grešnika spovedal;
Jaz sim grešnik preveliki,
Da ne morem veči biti.
Jezus h kraju se pripelje,
Ga spové, mu dá pokoro:
Pojdi tjekaj v gojzd zeleni,
Kleči, pa se ne ozeraj,
Kaj okoli se godi.
Kar t' bo od obraza teklo,
Tisto bodi živež tvoj.
Klečal je tam dolgo časa,
Dolgo časa, dvajset let.
So kolena v skalo vrastla,
Brada segala do tal.
Lov lovili so po gojzdu,
Najdejo ga lovci mladi,
Niso vedili, ne znali,
Kdo in kaj je ta ostud.
So prišli vkup, gledali ga,
Z neba glas zaslišali so:
Črešnik vstani, grešnik vstani,
Grehi so ti odpuščeni.
Grešnik precej se je zdrobil,
Zdrobil kakor solnčni prah,
V nebo zlete bel golobec.