Grof Karel Snoilsky
| Grof Karel Snoilsky |
| |||||||||||||
"Slovan" prinaša v tej številki podobo švedskega pesnika, ki je bil do leta 1898 Slovencem še čisto neznan Grof K. Snoilsky, ki je umrl dne 19. maja t. 1. v Stockholmu, je bil največji švedski pesnik starejše generacije; z ozirom na snovi, ki jih je izbiral svojim lirskim in epskim pesnitvam ter z ozirom na pesniški zanos in žar, pa je bil po sodbi švedskih kritikov brez ugovora najnarodnejši in najpatriotičnejši poet švedski.
In pradedje Snoilskega so bili Slovenci! L. 1898 v jeseni mi je bil odkril to zanimivo novico sedanji tajnik Nobelove biblioteke pri Švedski akademiji znanosti, g. Alfred Jensen, znani slavofil in slavist, pesnik in avtor dragocenih knjig o Slovanih, ki je že izdal antologije skoraj iz vseh slovanskih poezij, tudi iz slovenske. Obrnil sem se bil tačas na samega Snoilskega, da mi kaj pove o svojem slovenskem pokolenju, in kar sem bil izvedel, o tem sem bil napisal v „Ljublj. Zvonu" 1. 1898 tri članke. Snoilsky je z nekakim ponosom, ki ga more imeti samo globoko izobražen človek plemenitega srca, poudarjal, da so bili njegovi predniki slovenski protestantovski predikanti Snoilsheki, ki so morali v 16. stoletju pred protireformatorji bežati s Kranjskega na Nemško in dalje v Skandinavijo. Familija Snoilskega, ki je štela med svojimi člani odlične može, med njimi jednega admirala, kakor mi je trdil rajni pokojnik, je hranila listine in tradicijo, ki so kazale na slovenski izvor Snoilskih. Končnico „sky", ki se nahaja pri slovenskih osebnih imenih le poredkoma, si je bil prilastil jeden Snoilšek (Znojilšek), čigar dom je stal nekje blizu Kamnika, šele pri imatrikulaciji na wittemberški univerzi.
Kako živo je nosil pokojni švedski pesnik Snoilsky v svoji zavesti slovenski izvor svoje krvi, priča nam najbolje neka popotna pesem, posvečena Ljubljani . V tej pesmi pravi naravnost, da izhaja iz Ljubljane — t. j. s Kranjskega — njegov rod in pa njegovo ime! Ta slavni, sedaj preminuli Skandinavski pisatelj je bil torej nekak duševni most med nami in med Švedi. Zato se pa spodobi, da se ga spominjamo tudi sedaj ob smrti njegovi. Grof Snoilšky je bil nekaj časa v diplomatski službi v Parizu in drugod, zadnja leta pa je bil državni bibliotekar. Bil je tudi član švedske akademije znanosti, visokospoštovan pri vseh slojih švedske družbe zaradi svojih duševnih sposobnosti in značajnosti. Posebno ga je odlikoval kralj Oskar, ki je sam pesnik. Izdal je ve zbornikov poezij. Našega narečja seveda ni znal, pa pa je razumel nekoliko ruski. Ko je praznoval pred dvema letoma svojo šestdesetletnico, častital mu je gospod župan ljubljanski v imenu slovenskega naroda, kar ga je bilo tako razveselilo, da je poslal za magistratno knjižnico zvezek svojih poezij .Švedske slike". Pisec tega nekrologa pa mu je bil poslal takrat nekaj slovenskih verzov, ki mu jih je prijatelj Jensen prevedel na švedski jezik tudi v stihih. (Glej stran 240.) Pogreb Snoilskega je bil veličasten. Ves švedski narod je žaloval v duhu na njegovi gomili. Najuglednejši švedski časniki so bili prinesli obširne nekrologe. V imenu Ljubljane in v imenu Slovencev je bil izrazil gospod župan ljubljanski županu stockholmskemu v ruskem jeziku iskreno sožalje ob povodu izgube tako odličnega pesnika. Vječnaja pamjat Snoilskemu tudi med našim narodom, iz katerega je bil izšel!