Grozd
← Acqua alta | Grozd Otrok in jelen Tomaž Šalamun |
Mehko in vzdržno boš začel hlapeti → |
|
S kože se razlivajo slapovi. Ampak
poglej, dan preden si umiral, si
me poklical. Z ust čipk, barbar z
gladkimi, žametnimi očmi. Tvoj nasmeh
vaza, kadil si. Se zlomi hlod? Se
uvije? Spotikal sem se okrog vrat
Korčule. Zgodba se zablešči. Kitu se
vrat zlomi. Kot harpuna sem. Kot
harpuna. Ne morem več ven. Kocka
sladkorja na rami, v vreči. Zaspal
je tvoj nasmeh, spi. Ti švigajo
palčki s trepalnic in se obračajo
v zraku? Mana med mojimi prsti so.
Po Provansi dišiš. Po Rue de France.