Gumbi, pismo Leeviju
| Gubmi, pismo Leeviju Mrzle pravljice Tomaž Šalamun |
Kitajsko mučenje → |
| |||||||
Lepljenje glav, bogve, če to kaj dodaja milosti in
čistoči, trave so obrezane, Moskva zlita, Nihil
Interit plava v prostoru. Lipin list se je zataknil
gosi v grlu, lipin list hočem spet spraviti ven iz
očesa in bodala. Grlo ji uvijam, medved ima
tople tačke, i. e. božamo gos, rotimo jo, naj
izbljuva tisti list, preden pogori gozd. Tudi
ribičem: kaj stojite tam v škornjih, v vodi,
lokvanji so odtrgani in potujejo. Mulj vas je
prevzel, a ne bi bilo treba že po navadni krščanski
dolžnosti planiti na to sceno? Končno gre za
palpitacijo cele mavrice, ki se pogrezate v
butasto toplo vodo in škripa pod peresi lastnih
čevljev. Tako je: valij in rododendron, ki drsita ob
krastačah. Hočem penasto kravo. Hočem
zaščitnika. Ribič naj ugasne. Novo
vojno, da mi bo sprala kost. Polagal sem
niti na pisane vžigalice, jih dekoriral z jeleni in
torbo, a kamni so obležali, Aleksandrije odletele.
Bi dal svoje slečene prsi med Titanik in ledeno ploščo?
Zakaj jih nisi dal? Mufi rešujejo
življenja. Koža se lušči čisto ob ramah in se
potem zavija navzdol, nabira v okrogel
žlebiček. Vedno sem hotel narisati
vrt, velikana, ki ga dolina sprejme in
zvonovi zvonijo in grobovi tulijo in mi smo se
čohali in hvala bogu, da je bilo tako, in Leeviju
Lehtoju sem rekel, da je naslov Petrove zbirke
Helsinki Helsinki Helsinki kar tako, ven iz
bizarnega, out of the blue. Tudi rastline so
out of the blue in La Divina Commedia.
Peter je lep, mlad in strašen, ima lepšo glavo kot
Dante, lepšo ženo, Tanvo, in z Metko sva ju
peljala v napačno restavracijo na Hvaru.
Plamenčki so lizali nebo in kalcij sem prideloval iz
zidu. Tudi Katka in Andraž, vsi trije smo kopali
tunele in rove. Med leti 1970 in 1973 so v londonskem
Citvju izginili vsi cilindri, opoldne, v soncu,
potopili so se brez glav, samo oni sami.
Preden so bile ropotulje iz najlona
so bile iz lesa. Moral si najeti furmana, da si
se z njimi sploh lahko igral. Ko so jih
odštemplali v gozdove - po južni železnici
ni bilo več dela - sem jih nabiral kot jagode, jih
uporabljal, dokler so bili močni in sveži, in
trupla metal na cerade vagonov pod
Vremščico. Kras boli. Zahtevajte
cel rokopis. Z Akijem bosta presunjena.