Biti brez sonca je smrt za človeka, živali, rastline,
več tisočletij nazaj vedel je že Akenaton.
Ko v temini noči pojavi se žarek svetlobe,
upanje spet se rodi, da prišel bo nov dan.
Novo življenje dreves prihaja z enakonočjem,
v brste iz korenin uporno pretaka se sok.
Sonce dviguje svoj lok in toplota prihaja prijetna,
veje pa kličejo žarke, da ogreli bi cvet.
Roji čebel po cvetovju šumijo in koprnijo,
da bi posrkali med in nastavili plod.
Žarek nebeški spet letos prinaša darove narave,
sadje, vredno bogov, bo na mizo prišlo.
