Hotel "Od muh"

Hotel "Od muh" Rado Murnik

Izdano:	Slovenski narod, 5. 9. 1908, (41/206) 1-2,
Viri:	dLib 206
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Vedrega poletnega jutra je lazil slovenski medicinec po gornještajerskih hribih. Proti poldne je krenil v samotno, precej veliko krčmo, ki je imela pod okni prvega nadstropja bahati napis »Hotel Oberdodl«. Gost je šel skozi vežo na vrt in sedel za mizo. Zdajci je zaslišal velečudnega jezika velečudne besede. Početkoma je mislil, da je to narečje divjih kanibalov, ki so prišli kazat svoje kosmato barbarstvo v Evropo. Pogovarjala sta se pa le »hotelir« in »hotelirka«.

»Morgn is Kiawasunta,« je dejal neprijetno visok ženski glas. »Hiazt schau, dass d weita kimmst, saggerawold noamol! Aussi, du dolgada Seppl, du misrabla!« — Jutri je cerkveni god (Kirchweihsonntag), zdaj glej, da se spraviš, ti neumni Jože, ti zanikarni!

Godrnjaje je prišel postaren debeluh na vrt. Ko je zagledal gosta, je nekoliko pošlatal svojo zeleno baržunasto čepico in zarigal ošabno:

»Kaj želite?«

»Obedoval bi rad,« je odgovoril gost in odganjal z robcem muhe, katerih je bilo vse polno. »Muh pa nimate malo.«

»O, muh pa dosti, hvala Bogu!« je prikimal gostilničar in obraz se mu je raztegnil v prijaznejše gube. »Pa jih je bilo lani še več, muh! Letos je bolj slaba letina zanje, za muhe. No, pa bo že, že!«

Medicinec je začudeno pogledal moža.

»Potemtakem ste celo veseli, da imate toliko tega mrčesa?«

»I kaj pa!« se je odrezal »hotelir«. »Saj vam lahko povem, zakaj. Muhe so najboljše znamenje — ali kako bi že rekel — najboljši dokaz za dober zrak! O, muha je izbirčna, kočljiva živalca, gosposka živalca! Koder ni prav dobrega zraka, tam tudi muh ni! No, pri nas na primer je zrak izboren, zato imamo toliko muh tukaj! Le poglejte, vse črno jih je, kamorkoli se obrnete! In kako velike so vse! In zdrave, zdrave! Ako muha ni zdrava, ne je rada. Moje pa vse rade jedo, moje muhe, zato, ker so zdrave. Take so moje muhe! Ampak tamle doli, pod onole cerkvico, dobre pol ure od tukaj, tam ima gostilnico Unterhuber, moj največji sovražnik. Tam spodaj pa že ni več tako dobrega zraka, veste, in zato tudi Unterhuber, moj trikrat prokleti sovražnik, nima niti polovice toliko muh kakor jaz! Ali ni to velikanski razloček.«

Izprva je mislil visokošolec, da ga namerava dedec rahlo zafrkavati, pozneje je pa uvidel, da govori Oberdodl iz svetega prepričanja.

Po tem uvodu je prinesel »hotelir« juho in četrtinko vina.

»Tri so mi padle v juho, tri muhe,« je žužnjal Oberdodl. »Medpotoma so se ponesrečile, pa vse so še žive. Lahko jim rešimo življenje. Druge je pa že moja stara pobrala iz lonca. Danes moram streči sam, naša natakarica se je peljala v Gradec nakupavat, ker je jutri proščenje pri nas.«

»Zdi se mi, da krožnik ni posebno čist!«

»O, čist pa! Kako pa tudi ne bi bil čist? Vsako soboto pomivamo in snažimo vse, krožnike pa tudi kozarce, vilice, žlice in tako dalje. Snaga je pol zdravja. Po juhi bi vam priporočil janjčjo pečenko s krompirjem in potem praženje.«

»Dobro, toda brez muh, prosim.«

»O, par muh gori ali doli, to ne bi prav nič izpremenilo cene!«

Medicinec je vzdihnil. Ako ne bi bil tako truden, bi jo takoj popihal k Unterhuberju.

»Oprostite,« je dejal Oberdodl, ko je prinesel meso in prikuho, »kajneda ste učitelj ali kaj podobnega?«

»Nisem ne, niti učitelj niti nič podobnega. Natakar sem. Danes sem prost.«

»Saggera! Natakar? I kje pa že.«

»V Gradcu. V velikem hotelu pri Slonu.«

»Saggera, saggera! Ali je dobra služba?«

»I bo že, no!«

»Bil sem enkrat tam takoj v prvi sobi. Jedel sem par hrenovk. Vas pa nisem videl nikjer.«

»Hm, prva soba je za voznike in druge preproste ljudi. Jaz strežem samo v salonu. Tja zahaja le višja gospoda, grofje, baroni, bankirji, generali, ravnatelji pa taki škriemani. Tam tudi ne jedo hrenovk, ampak fazane, jegulje, ostrige, kavijar, majoneze in same take stvari, katerih ne zna vsakdo prav zapisavati, še manj pa izgovarjati, najmanj pa pravilno jesti!«

»O, du himmlischa Strohsock! To je dobro, da nisem zašel tja! Kaj pa — napojnina je kaj prida?«

»Navadno po kronci. Kdor da samo dva groša, ga drugič ne vidim. Tak umazanec se da lahko dvakrat obriti, preden dobi juho na mizo.«

»Imeniten gospod ste!« je vzkliknil Oberdodl. »Veste kaj? Saj sem vam že povedal, da ima tamle spodaj moj najhujši sovražnik Unterhuber gostilnico. Še hujša je pa njegova žena, ki je Kranjica. Unterhuberjeva sta neznosna bahača. Celo jedilne liste imata, polne francoskih besedi! Ali bi mi mogli napisati tak jedilni list?«

»Zakaj ne. Bil sem štirinajst mesecev v Parizu. Napišem vam vse francoski!«

»Uh Jesstl, to bo imenitno!«

Oberdodl je naglo pritresel papirja in vsega potrebnega. Slutvonatakar pa mu je napisal jako primeren jedilni list; od tega se je ohranil le kratek izpisek:

Oberdodlov hotel »Od muh«.

Juhe: Ragout s pitanimi muhami 30 vin. Goveje messeau: garnirano z jarimi muhami 1 K. Entrees: Ocvrte muhe 1 K. Mušja stegna s papriko 70 vin. Špehova pečenka domačih muh, dobro povaljana po tleh 1 K. Prikuha, salata, kompot: vse od muh. Močnate jedi: Močnik à la Janez 40 vin. Kaša à Mica 40 vin. Žganci à la irhovina 70 vin. Sir: Imperial, Gorgonzola, oba od muh 40 vin. Vina: Schilcher grenak 96 vin., Istrijanec kisel 80 vin., Refoško cikast 112 vin.

Postrežba točno počasna. — Paradna ciza k vsakemu vlaku.

Oberdodl se je takoj preoblekel, da bi se šel bahat z novim jedilnim listom k Unterhuberju. Žalibog ni znano, kako se mu je to kaj obneslo, zakaj medicinec ni bil tako »od muh«, da bi ga spremil tja, koder je znala gostilničarka slovenski.