Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne

← Popotnik pride v Afrike pušavo

Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne Sonetje nesreče, Poezije France Prešeren

Komúr je sreče dar bila klofuta →

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Hrast, ki vihar na tla ga zimski trešne,

ko toplo sonce pomladansko séje,

spet ozelénil semtertje bo veje,

naenkrat ne zgubi moči popréšne:

al vender zanjga ní pomóči rešne;

ko spet znebi se gojzd snega odeje,

mladik le malo, al nič več ne šteje,

leži tam rop trohljivosti požrešne:

tak siromak ti v bran, sovražna sreča!

stoji, ki ga iz visokosti jasne

na tla telébi tvoja moč gromeča;

ak hitre ne, je smrti svest počasne,

bolj dan na dan brli življenja sveča,

dokler ji reje zmanjka, in ugasne.