Hudobna vila

← Mladeniču so prišle pomagat vile

Hudobna vila Matija Valjavec

Vila je preklela mladeniča →

Spisano:	Katja Koprivšek in Saša Mencin
Izdano:	2002
Viri:	(COBISS)
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Živela je grofica, ki je imela hčer. Ko se je hči rodila, je grofica povabila na pojedino vse vile.

Vse vile so imele zlate lase do zemlje, zlato oblačilo s srebrnimi čipkami ter srebrn pas. Ena med njimi pa je bila hudobna. Vsaka je hčerki prinesla dobro in lepo darilo, hudobna vila pa ji je prinesla lep vendar hudoben dar: škatlico, v kateri je bilo napisano:

»Uživala boš velike dobrote in lepote, nazadnje pa boš pogubljena.«

Deklica je zrasla, in se je tako tudi zgodilo. Vile so ji dale vse dobrote, hudobna vila pa je ni trpela. Ko se je hotela poročiti, je prišla huda vila, jo udarila z neko šibo, da se je dekle ter vse njeno spremenilo v kamen.

Neki cesar pa je šel na lov, koder je zašel. Šel je, da bi koga našel in povprašal, kako bi prišel domov. Pride do gradu, in vidi, da stoji pri vratih služabnik, okamnel. Nato ga cesar vpraša:

»Kje bi prišel domov?«

Kamen pa mu ni mogel odgovoriti. Cesar gre naprej po gradu ter najde dekle, ki se pripravlja k poroki. Bila je lepa in od veselja jo je poljubil. Ona pa vpraša:

»Oh, zakaj si me prebudil? Tako lepo sem spala.«

Gre, ter udari vsakega služabnika, in vsi so oživeli.

Nekoč je srečal tisto hudobno vilo, pa jo je ustrelil. Njeni lasje ter oblačila so zgoreli sami od sebe.

Cesar se je z dekletom oženil in dobro sta živela.

Bil sem tam v gosteh, pil sem iz pisanega vrča, da se tega spominjam še dandanes.