I, kajpada!
I, kajpada! Rudolf Maister |
|
Moj striček lina mene rad.
I, kajpada, naravno!
Jaz tudi ímam njega rad,
ej, on to ve že davno!
Še belca íma striček dva.
I, kajpada, seveda!
Zakaj pa ne? Saj mošnja mu
iz žepa polna gleda.
Ta belca sta iz Lipice.
I, kajpada, gotovo!
In stric na sejmu kupil je
opravo jima novo.
Če v krčmo se napotiva,
i, kajpada, seveda,
o tem in onem tu in tam
besedo dá beseda.
Rad skočim strica obiskat.
I, kajpada, naravno!
Opravil mi je sobico,
prav zame kaj pripravno.
A kmalu pride spet slovo.
I, kajpada, gotovo!
Tedaj mi stiska stric rokó,
jaz stiskam pa njegovo.
A sam ne znam, kako je to,
kdo pač mi to ugane,
da vselej mi od roke te
pod palcem kaj ostane.