II. Kralj Matjaž

II. Kralj Matjaž
Balade in romance
Anton Aškerc

Spisano:	na internet postavil Domen Babič
Izdano:	1890
Viri:	http://www.omnibus.se/beseda/pdf/103-7.pdf
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

"Kadar bo kralj Matjaž kraljóval,
Onda bo kmetič dobro kmetóval."
Národna

Na vasi pod lipoj staroj
    Pravljice prepéva ded,
Unukom trem svojim jih pravi
    Pravljíce iz davnih lét.

Šumí jim nad glavami lipa,
    Presladko nje cvetje diší.
Mladeničev čilih najmlajši
    Uzdihne in dedu velí:

"Rad príšel jaz v góro bi sveto,
    Kjer biva kralj véliki naš,
Kjer spava stoletja, stoletja,
    Kjer spava naš kralj Matijáž.

"V palačo podzemsko njegovo,
    V predivno rad stopil bi jaz,
Zaklade leskeče se gledal,
    Vojaštva rad videl bi kras.

"In njega tam sámega videl
    Za mizoj kamnitoj bi rad,
Krog ktere mu brada čestita
    Ovíja že sedmi se krat.

"In lepo soprógo njegovo,
    Alénčico, videl bi tam...
Oh, rad bi napótil se v góro,
    Da znam le kód iti in kám!"

Šumí jim nad glavami lipa,
    Presladko njé cvetje diší,
Pa bratov zamišljenih drugi
    Mi reče in govorí:

"Káj meni za mrtvega kralja,
    Káj brada njegova mi mar!
Káj meni za mrtve vojake,
    Káj meni za mrtvi ves čar!

"Káj meni Alénčica mrtva,
    Ko žívo Alenko imám —
Za stó Matijaževih mrtvih
    Jaz svoje Alenke ne dám.

"Oh, več ko za mrtvega kralja,
    Za mrtvih vojakov redí,
Več ko za Alenčico rajno —
    Za zlate je meni kadí!

"Za tri mi kadí je njegove,
    Ki hranijo suho zlató!
Ej, tisto zlató bi rad ímel —,
    Kaj ž njim bi počél in kakó?

"Tri bele bi kupil gradove,
    Dva prva roditeljem dal,
A v tretjem — z Alenkoj bi svojoj
    Po željah srcá kraljevàl...

"Zaklád Matijažev skrbí me,
    Ki v ječi vzdihuje mi tam —
Oh, rad bi ga rešit šel v góro,
    Ne znam le, kód iti in kám."

Šumí jim nad glavami lipa,
    Presladko nje cvetje diší,
Pa bratov zamišljenih tretji
    Ustane in dedu velí:

"Pred kralja bi spečega stópil,
    Nikamor se ne bi ozrl,
Ně v ženo, ně v zlate zaklade,
    Le v njega pogled bi uprl.

"Pogledal bi spečega kralja
    In tabor nešteti njegóv,
Zaklical, da grad bi zakléti
    Odméval od tísoč jekóv:

"Hoj, vstani že, vójvoda, vstani!
    Oj vstani iz dolgega snů,
Z vojaki prespálimi pláni
    Iz bajnega gorskega dnú!

"Ti sanjaš tu sanje stoletne,
    Ob boku ti meč rjaví,
Tam zunaj, tam zunaj pa národ,
    Tvoj národ krivice trpí!

"Čuj, tujci nas stiskajo lačni,
    Smeléjši od dné so do dné...
Tu tvojim junakom pa sablje
    V nožnícah, glej, rja že jé!

"Čuj, vzdrami se, vzdrami od spanja,
    Kralj, vstani pa bodi naš voj!
Preženi sovražnike svoje,
    Rod ôtmi iz sužnosti svoj!

"Spasivši svoj národ iz jarma.
    Naredi mej národi mir...
V očíni svobodni pirújta
    S kraljícoj stoletni svoj pir!

"Budít pojdem našega kralja,
    Takój ti odrinem na pót,
Iskát Matijaža čem iti;
    Povédi, kám grem naj in kód!"