III. Zmaj IV. Pred cesarjem
Balade in romance
Anton Aškerc
V. Tlaka
Spisano: na internet postavil Domen Babič
Izdano: 1890
Viri: http://www.omnibus.se/beseda/pdf/103-7.pdf
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt



(1515)

Sy schrayen ser,
ye lenger, ye mer:
Stara pravda!

(Pesem iz 16. stol.)

"Sit sem že predstáv in zaslišeb,
    Teh tôžeb in prôšenj ves dan!"
Car Makso vzdihuje v Avgsburgu —
    "Sejm tá bo li dnes že končán?"

""Še nékaj jih čaka pred vrati, ""
    Dé nadmaršal Ravbar na tó,
""Še tôte, o cesar, zasliši!"" —
    "Napréj!" velí Makso krepkó.

Ustópijo v škornjih visôkih
    In v írhastih hlačah možjé,
Po prsih jim gómbi srebrni,
    A plašči do gležnjev visé.

"Kjer Sava nam vrč iz Triglava,
    Kjer v Adrijo Soča hití,
Kjer vije deróča se Drava,
    Kjer Mura zelena šumí:

"Tam biva naš národ ti zvesti.
    Od tam smo poslanci domá;
A žezlo mogočno nam tvoje
    Tam, zdi se, že več ne veljá!

"Karkoli se komu poljubi,
    Počenjati z nami smé vsak:
Po hrbtu pretepa nas Turek,
    A v lice nas bije — graščák.

"Od nékdaj napada nas Turek,
    Sovraži nas, ker je — pagán!
A mi, cesaróst. smo kristjani,
    Graščák pa je tudi — kristján!...

"Kaj Turek! Morí nas, pa — ide,
    In s plenom odnese peté!
A jastrebi, car, z gnezd gospôskih
    Kljujó nas in — ne odleté!

"Mi séjemo — grad nam požanje,
    Njegovo vse, naše pa — nič!
In zájutrek naš, to je — tlaka,
    Večérja je — válpetov bič!...

"Kak dolgo še zemljo mi svojo
    Kot sužnjiki orjemo naj? —
Gospôda nam vzela je pravdo...
    Tí, cêsar, nazáj nam jo daj!"

""Podložniki ví s te pobožni?!""
    Nad irharje dvor zakričí,
""Kaj? plemstvo, cesarju udano,
    Črníti se upate ví?!""

Ne zméni za dvor se car Makso,
    Za hrup njegóv nič mu ni mar;
Zre resno v poslance slovénske,
    Sočutjem déje jim car:

"Krivíce, ki vam se godijo,
    V nebó so vpijóče, zarés!
Besedo zastavljam vam carsko:
    To mora neháti — ní bes!

"Ej, vitez preljubi moj, Lamberg!
    Ki Pegama, hrusta si zmêl,
Bahaču si v Beči snel glavo,
    Junák že povsód zaslovél:

"Kaj pravim ti, Kríštof moj dragi:
    Opaši meč, vzemi svoj ščit!
Pojézdi mi dol na Posavje
    Gospôdo objestnó krotít!"