Slovensko ženstvo, tudi tebe kliče,
naš dom, vsak košček naših tal;
izplakal lastno kri je nad mrliče,
izpil do dna je najbridkejšo žal.
Vstajenja alelujo zdaj prepeva,
saj svobode ga blesk obseva.
I tebe, žena, kliče na poprišče,
zahteva nujno dela tvojih rok . ..
Vestalka, čuvaj sveto mu ognjišče,
poklicu živi vsa, to hoče Bog!
V trpljenju bodi močna in velika,
živeti drugim, bodi ti odlika!
Zaklad najdražji, tebi ga izroča,
otrok — bodočnost naša — ves je tvoj,
ljubezen tvoja žarka, vsemogoča,
zvabila do nebes ga bo seboj.
Živ angel, kaži cilj mu zlati,
otroku bodi dobra mati!
Ljubezni tvoje hoče domovina,
Veronika, otiraj z lic ji pot;
odpri srce, kjer toži bolečina,
ti bodi zatočišče vseh sirot!
Trpečim, jadnim, vsem ljubezen ena,
v ljubezni prva bodi — žena!
Molitve tvoje domovina prosi,
odzgoraj pride delu blagoslov ...
molitev tvoja naj ji ga natrosi,
iz duše naj kipi pod slednji krov!
S tem blagoslovom tudi tvoje delo,
krščansko ženstvo, častno bo uspelo.
