Idrijski Perkomandelj
| ← Ogenj ki leti | Idrijski Perkomandelj V somraku kraljestva palčkov in škartov Monika Kropej |
Škuberl → |
| |||||||
PRED MNOGO MNOGO LETI JE ŽIVEL V IDRIJI POŠTEN RUDAR. IMEL JE VELIKO OTROK, KRUHA PA MALO. NEKEGA DNE, KO JE ŠEL KOT PO NAVADI ZGODAJ ZJUTRAJ V JAMO IN MU JE JAMSKI NAD¬ZORNIK DOLOČIL ROV, SE JE ZGODILO, DA JE BIL RUDAR, S KATERIM BI MORAL SKUPAJ DELATI, BOLAN. RUDAR SE NI DOSTI PRITOŽEVAL, SPUSTIL SE JE V JAMO IN PRIČEL Z DELOM. Ko JE ŽE NEKAJ ČASA NEUTRUDNO ISKAL ŽIVO SREBRO, JE ZAGLEDAL V DALJAVI ZELENO LUČICO IN KO SE MU JE PRIKAZEN PRIBLIŽALA, JE ZAGLEDAL PERKOMANDELJNA, MAJHNEGA MOŽIČKA Z RDEČO KAPICO NA GLAVI, Z VIŠNJEVO JOPICO IN RDEČIMI HLAČAMI, KI JE DRŽAL LEŠČERBO V ROKI. KO SI JE RUDAR MALO OPOMOGEL IN ZBRAL VES POGUM, JE PERKOMANDELJNA OGOVORIL, TODA NIČ NI DOBIL ODGOVORA. MOLČE JE PERKOMANDELJ UDARIL OB STENO, STENA SE JE ODPRLA IN DUH JE VZEL IZ NJE POTREBNO RUDARSKO ORODJE, ZELO LEPO IZDELANO. MOLČE JE STOPIL POLEG RUDARJA IN OBA STA ZAČELA TRDO DELATI. ČEZ OSEM UR, KER TOLIKO ČASA DELAJO RUDARJI NA DAN, JE DUH UDARIL PO STENI, TA SE JE ZOPET ODPRLA IN DUH JE IZGINILA V STENI, RUDAR PA JE TUDI ŠEL DOMOV.
DRUGO JUTRO JE RUDAR NAŠEL DUHA ŽE PRI DELU. To SE JE PONAVLJALO CEL MESEC. BLIŽAL SE JE PLAČILNI DAN. RUDARJA JE ZAČELO NEKO¬LIKO SKRBETI, KAKO NAJ DUHU PLAČA ZA NJE¬GOVO DELO. ŠEL JE TOREJ K DUHOVNIKU IN MU RAZLOŽIL SVOJO TEŽAVO. DUHOVNIK MU JE PRIPOROČAL, NAJ VESTNO RAZDELI ZASLUŽEK MED OBA. Ko JE PRIŠEL DAN PLAČILA, SO SE VSI ČUDILI NAD NJEGOVO PRIDNOSTJO IN SO GA SPRAŠE¬VALI, KAKO MU JE BILO MOGOČE V TAKO KRATKEM ČASU TAKO VELIKO RUDE IZKOPATI. RUDAR PA SE JE IZMAKNIL NJIHOVI RADOVED¬NOSTI IN SE JE TAKOJ, KO JE PREJEL PLAČILO, VRNIL V JAMO. DUH GA JE ŽE ČAKAL, SEDEČ NA VELIKEM KAMNU. RUDAR MU JE POMOLIL DENAR, NAJ GA ON RAZDELI, A DUH JE ODKIMAL Z GLAVO V ZNAMENJE, DA GA NOČE DELITI. RUDAR SE JE ZDAJ USEDEL POLEG NJEGA IN ZAČEL DELITI DENAR. VSE JE DOBRO RAZDELIL, DOKLER NAZADNJE NI OSTAL EN VINAR. TEGA JE DAL RUDAR NA PERKOMANDELJCEV KUPČEK IN REKEL: "TEGA PA TI IMEJ, SAJ SI VELIKO VEČ DELAL KOT JAZ!" DUH JE ODKIMAL Z GLAVO, VZEL VINAR IN GA VRGEL K RUDARJEVEMU DENARJU, TA PA GA NI HOTEL VZETI IN GA JE DUHU SILIL. DOLGO STA SE ŽE PREPIRALA IN DRUG DRUGEMU VINAR PONU¬JALA, KO NENADOMA ŠINE RUDARJU V GLAVO PAMETNA MISEL, NAMREČ PRESEKATI VINAR NA DVE POLOVICI. ZDAJ PRIME SEKIRO V ROKE IN REČE DUHU: "VEŠ KAJ, PRESEKAJVA VINAR NA DVE POLOVICI IN POTEM VZAMEVA VSAK ENO POLOVICO." IN RUDAR ŽE VZDIGNE SEKIRO, DA BI SVOJ NAMEN URESNIČIL, KO NAENKRAT DUH SPREGOVORI: "STOJ!" RUDAR, RADOVEDEN, KAJ MU BO PERKOMANDELJ POVEDAL, POLOŽI SEKIRO NA STRAN. DUH PA MU REČE: "ČE BI TI LE ŠE TRI BESEDICE REKEL, KO SEM K TEBI PRIŠEL, BI TE ZDROBIL V PRAH. POLEG TEGA SI SE MI PA ZELO PRILJUBIL ZARADI SVOJE PRAVIČNOSTI. ČE BI BIL TI NAMREČ PRIDRŽAL VINAR ZASE, NIKOLI VEČ NE BI VIDEL SVOJE ŽENE IN OTROK. JAZ BI TE BIL RAZTRGAL NA DROBNE KOSCE. KER SI PA TAKO POŠTEN, VZEMI ŠE MOJ DENAR IN KO BOŠ ŽIVEL V SREČI IN ZADO¬VOLJSTVU, SE SPOMINJAJ GORSKEGA DUHA! SREČA TI BO MILA." PRI TEH BESEDAH JE IZGINIL. RUDAR JE BIL ZELO VESEL, ZAHVALIL SE JE ZA DOBRO MISEL, KAJTI, ČE MU NE BI DOBRA MISEL ŠINI¬LA V GLAVO, BI ŽE ZATO, DA BI SE NEHAL PREPIRATI Z DUHOM, VZEL VINAR. VRNIL SE JE DOMOV IN PRIPOVEDOVAL SVOJI DRUŽINI IN PRIJATELJEM SVOJO DOGODIVŠČINO S PERKOMANDELJCEM IN KMALU JE VEDELO ZANJO VSE IDRIJSKO MESTO.
Laščerba – preprosta svetilka na loj ali olje.
Vinar – nekdaj, avstrijski kovanec majhne vrednosti.