In takrat sem postavil jaz
← 2. Nad menoj se prva zvezda | 3. In takrat sem postavil jaz (Erotika) Ivan Cankar |
4. Na licu nobenem gorjá ni → |
|
In takrat sem postavil jaz
Heleni grad krasán,
najlepši grad, kar jih je kdaj
obžaril solnčni dan …
Ponosni stebri mramorni
kipijo do nebá,
in streha se visoko tam
od zlata lesketá.
In ózri se z balkona dol
po svetu naokrog:
tam vrti najkrasnejših rož,
tam zelen, senčnat log.
Nešteto gostov se hladí
po logu na klopeh, —
čuj, prav do grada sliši se
njihov razkošni smeh.
Takó vesele nisem nje
še nikdar videl jaz, —
kakó je srečen pógled njen,
kakó žarèč obràz …
V tem novem čaru skoro več
Helene ne poznam;
pod temno lipo senčnato
sedím na klopi sam.
Uvela roža tam leží
na poti pred menó, —
iz njene roke pala je,
ko šla je tod mimó.