5. Item, utrum credat, teneat et asserat, quod quodlibet Concilium generale, et etiam Constantiense, universalem Ecclesiam repraesentet.
6. Item, utrum credat, quod illud, quod sacrum Concilium Constantiense, universalem Ecclesiam repraesentans, approbavit et approbat in favorem fidei, et ad salutem animarum, quod hoc est ab universis Christi fidelibus approbandum et tenendum: et quod condemnavit et condemnat esse fidei vel bonis moribus contrarium, hoc ab iisdem esse tenendum pro condemnato, credendum et asserendum.
7. Item, utrum credat, quod condemnationes Iohannis Wicleff, Johannis Hus et Hieronymi de Praga, factae de personis eorum, libris et documentis per sacrum generale Constantiense Concilium, fuerint rite et iuste factae, et a quolibet catholico pro talibus tenendae et firmiter asserendae.
8. Item, utrum credat, teneat, asserat, Iohannem Wicleff de Anglia, Johannem Hus de Bohemia et Hieronymum de Praga fuisse haereticos et pro haereticis nominandos ac deputandos, et libros et doctrinas eorum fuisse et esse perversos, propter quos et quas, et eorum pertinacias per sacrum Concilium Constantiense pro haereticis sunt condemnati.
11. Item, specialiter litteratus interrogetur, utrum credat, sententiam sacri Constantiensis Concilii super quadraginta quinque Johannis Wicleff, et Johannis Hus triginta articulis superius descriptis latam, fore veram et catholicam: scilicet, quod supradicti quadraginta quinque articuli Joannis Wicleff et Iohannis Hus triginta non sunt catholici sed quidam ex eis sunt notorie haeretici, quidam erronei, alii temerarii et seditiosi, alii piarum aurium offensivi.
12. Item, utrum credat et asserat, quod in nullo casu sit licitum iurare.
13. Item, utrum credat, quod ad mandatum iudicis iuramentum de veritate dicenda, vel quodlibet aliud ad causam opportunum, etiam pro purificatione infamiae faciendum, sit licitum.
14. Item, utrum credat, quod periurium scienter commissum, ex quacumque causa vel occasione, pro conservatione vitae corporalis propriae vel alterius, etiam in favorem fidei, sit mortale peccatum.
15. Item, utrum credat, quod deliberato animo contemnens ritum Ecclesiae, caeremonias exorcismi et catechismi, aquae baptismatis consecratae, peccet mortaliter.
16. Item, utrum credat, quod post consecrationem sacerdotis in sacramento altaris sub velamento panis et vini non sit panis materialis et vinum materiale, sed idem per omnia Christus, qui fuit in cruce passus et sedet ad dexteram Patris.
17. Item, utrum credat et asserat, quod facta consecratione per sacerdotem, sub sola specie panis tantum, et praeter speciem vini, sit vera caro Christi et sanguis et anima et deitas et totus Christus, ac idem corpus absolute et sub unaqualibet illarum specierum singulariter.
18. Item, utrum credat, quod consuetudo communicandi personas laicales sub specie panis tantum, ab Ecclesia universali observata, et per sacrum Concilium Constantiae approbata, sit servanda sic, quod non liceat eam reprobare aut sine Ecclesiae auctoritate pro libito immutare. Et quod dicentes pertinaciter oppositum praemissorum, tamquam haeretici vel sapientes haeresim, sint arcendi et puniendi.
19. Item, utrum credat, quod christianus contemnens susceptionem sacramentorum confirmationis, vel extremae unctionis, aut solemnizationis matrimonii, peccet mortaliter.
20. Item, utrum credat, quod christianus ultra contritionem cordis, habita copia sacerdotis idonei, soli sacerdoti de necessitate salutis confiteri teneatur, et non laico seu laicis quantumcumque bonis et devotis.
21. Item, utrum credat, quod sacerdos in casibus sibi permissis possit peccatorem confessum et contritum a peccatis absolvere, et sibi paenitentiam iniungere.
22. Item, utrum credat, quod malus sacerdos cum debita materia et forma et cum intentione faciendi, quod facit Ecclesia, vere conficiat, vere absolvat, vere baptizet, vere conferat alia sacramenta.
23. Item, utrum credat, quod beatus Petrus fuerit vicarius Christi, habens potestatem ligandi et solvendi super terram.
24. Item, utrum credat, quod Papa canonice electus, qui pro tempore fuerit, eius nomine proprio expresso, sit successor beati Petri, habens supremam auctoritatem in Ecclesia Dei.
25. Item, utrum credat, auctoritatem iurisdictionis Papae, archiepiscopi et episcopi in solvendo et ligando esse maiorem auctoritate simplicis sacerdotis, etiam si curam animarum habeat.
26. Item, utrum credat, quod Papa omnibus Christianis vere contritis et confessis ex causa pia et iusta possit concedere indulgentias in remissionem peccatorum, maxime pia loca visitantibus et ipsis manus suas porrigentibus adiutrices.
27. Et utrum credat, quod ex tali concessione visitantes ecclesias ipsas et manus adiutrices eis porrigentes huiusmodi indulgentias consequi possint.
28. Item, utrum credat, quod singuli episcopi suis subditis secundum limitationem sacrorum canonum huiusmodi indulgentias concedere possint.
29. Item, utrum credat et asserat, licitum esse Sanctorum reliquias et imagines a Christi fidelibus venerari.
30. Item, utrum credat, religiones ab Ecclesia approbatas, a sanctis Patribus rite et rationabiliter introductas.
31. Item, utrum credat, quod Papa vel alius praelatus, propriis nominibus Papae pro tempore expressis, vel ipsorum vicarii, possint suum subditum ecclesiasticum sive saecularem propter inoboedientiam sive contumaciam excommunicare, ita quod talis pro excommunicato sit habendus.
32. Item, utrum credat, quod inoboedientia sive contumacia excommunicatorum crescente, praelati vel eorum vicarii in spiritualibus habeant potestatem aggravandi et reaggravandi, interdictum ponendi et brachium saeculare invocandi; et quod illis censuris per inferiores sit oboediendum.
33. Item, utrum credat, quod Papa vel alii praelati et eorum vicarii in spiritualibus habeant potestatem sacerdotes et laicos inoboedientes et contumaces excommunicandi, ab officio, beneficio, ingressu ecclesiae et administratione ecclesiasticorum sacramentorum suspendendi.
34. ltem, utrum credat, quod liceat personis ecclesiasticis absque peccato huius mundi habere possessiones et bona temporalia.
35. Item, utrum credat, quod laicis ipsa ab eis auferre potestate propria non liceat; immo quod sic auferentes, tollentes et invadentes bona ipsa ecclesiastica sint tamquam sacrilegi puniendi, etiam si male viverent personae ecclesiasticae bona huiusmodi possidentes.
36. Item, utrum credat, quod huiusmodi ablatio et invasio, cuicumque sacerdoti, etiam male viventi, temere vel violenter facta vel illata, inducat sacrilegium.
37. Item, utrum credat, quod liceat laicis utriusque sexus, viris scilicet et mulieribus, libere praedicare verbum Dei.
38. Item, utrum credat, quod singulis sacerdotibus libere liceat praedicare verbum Dei, ubicumque, quandocumque et quibuscumque placuerit, etiam si non sint missi.
39. Item, utrum credat, quod omnia peccata mortalia, et specialiter manifesta, sint publice corrigenda et exstirpanda.
|
5. Ali veruje, ima za trdno in potrjuje, da vsak vesoljni koncil, in tudi ta v Konstanci, predstavlja vesoljno Cerkev.
6. Nadalje ali veruje, da to, kar je sveti Konstanški koncil, ki predstavlja vesoljno Cerkev, odobril in potrdil v korist vere in zveličanja duš, morajo odobravati in trdno držati vsi kristjani: in to, kar je obsodil in obsoja kot nasprotno veri in nravnosti, morajo verniki prav tako za trdno verovati in potrjevati kot obsojeno.
7. Enako ali veruje, da so obsodbe Johna Wyclifa, Jana Husa in Hieronima Praškega, ki jih je izrekel sveti ekumenski Konstanški koncil glede njihovih oseb, knjig in spisov, izrečene na dolžen in pravičen način, in jih je treba kot take imeti za trdne in se jih mora držati vsak katoličan.
8. Enako če veruje, ima za čvrsto in trdi, da so bili John Wyclif iz Anglije, Jan Hus iz Češke ter Hieronim iz Prage heretiki, in da jih je treba imenovati za krivoverce, in da so bile njihove knjige in nauki napačni, in da jih je zategadelj ter zaradi njihove trdovratnosti Konstanški koncil obsodil kot heretike.
11. Izobraženo osebo pa je treba še posebno vprašati, ali veruje, da je sodba svetega Konstanškega koncila, ki jo je izrekel o 45 členih Janeza Wyclifa in 30 členih Jana Husa, ki so zgoraj opisani, pravilna in katoliška: to pomeni, da omenjenih 45 Wyclifovih in 30 Husovih členov ni katoliških, ampak da so nekateri od teh očitno krivoverski, nekateri napačni, drugi predrzni in uporniški, drugi žaljivi za pobožna ušesa.
12. Enako če veruje in potrjuje, da je priseganje v vsakem primeru zakonito.
13. Enako če veruje, da je zakonito, po nalogu sodišča, priseganje resnici na ljubo, ali v katerikoli koristni zadevi, tudi za razbremenitev slabega imena.
14. Prav tako če je prepričan, da je zavestno izpovedana kriva prisega, zaradi kakršnega koli razloga ali priložnosti, za ohranitev lastnega ali tujega telesnega življenja, četudi bi bila v korist vere, smrtni greh.
15. Prav tako če je prepričan, da tisti, ki zavestno zaničuje cerkvene obrede, postopke izganjanja hudega duha, verouka in blagoslavljanje vode za krst, greši smrtno.
16. Prav tako, če veruje, da po duhovnikovi posvetitvi v oltarnem zakramentu pod prilikama kruha in vina ni več snovni kruh in vino, ampak popolnoma isti Kristus, ki je trpel na križu in sedi na desnici Očetovi.
17. Enako če veruje in priznava, da je potem, ko je duhovnik enkrat opravil posvetitev, tudi le pod samo podoba kruha, neodvisno od podobe vina, resnično meso Kristusovo in kri in duša in božanstvo celotnega Kristusa, in da je navzoče isto telo na popoln način pod sleherno od posameznih podob.
18. Prav tako, če veruje, da je navado, ki jo uporablja vesoljna Cerkev in jo je potrdil sveti Konstanški koncil, da se daje obhajilo vernikom samo pod podobo kruha, treba ohraniti; tako, da je narobe njeno zavračanje ali samovoljno spreminjanje brez cerkvene oblasti. In da je treba tiste, ki trdovratno nasprotujejo zgoraj rečenim stvarem, odstraniti in kaznovati kot heretike ali osumljene herezije.
19. Prav tako, ali veruje, da kristjan, zaničuje sprejem zakramenta birme ali poslednjega maziljenja, ali slovesnega obhajanja poroke, greši smrtno.
20. Podobno, ali veruje, se mora kristjan, poleg skesanosti srca, kadar ima na razpolago primernega duhovnika, spovedati, kolikor je potrebno za zveličanje, samo duhovniku in ne kakemu verniku ali laikom, pa najsi bodo še tako dobri in pobožni.
21. Prav tako ali veruje, da lahko duhovnik v primerih, ki spadajo pod njegovo pristojnost, odveže od grehov grešnika, ki se je spovedal in je skrušen, in mu lahko naloži pokoro.
22. Prav tako ali veruje, da slab duhovnik, ki uporablja pravo snov in slovilo ter ima namen delati to, kar dela Cerkev, veljavno posveti evharistijo, veljavno odveže, veljavno krsti in veljavno deli druge zakramente.
23. Enako če veruje, da je bil blaženi Peter Kristusov namestnik, in da je imel oblast zavezovati in odvezovati na zemlji.
24. Enako, če veruje, da je papež, ki je enkrat zakonito (kanonično) izvoljen, za ves čas, dokler opravlja svojo službo, ko si je izvolil lastno ime, naslednik blaženega Petra in ima vrhovno oblast v Božji Cerkvi.
25. Prav tako, če veruje, da je sodna oblast papeža, nadškofa in škofa glede odvezovanja in razvezovanja večja od oblasti navadnega duhovnika, čeprav skrbi za duše.
26. Enako, če veruje, da lahko papež vsem kristjanom, ki so resnično skesani in spovedani, podeli odpustke za odpuščenje grehov, če opravijo pobožno in pravično zadevo, zlasti tistim, ki obiščejo kraje češčenja in na teh krajih isti dvigujejo lastne roke k molitvi.
27. In če veruje, da lahko za tako podelitev dobijo podobne odpustke tisti, ki obiščejo iste cerkve in tam opravljajo prošnje molitve.
28. Enako, če veruje, da posamezni škofje morejo podeliti tovrstne odpustke lastnim podložnikom po določilih svetih kanonov.
29. Prav tako, če veruje in potrjuje, da postopajo zakonito, če krščanski verniki častijo ostanke in podobe svetnikov.
30. Prav tako, če veruje, da so verski redovi, ki jih je Cerkev potrdila, vpeljani z odobritvijo in razumnostjo svetih očetov.
31. Enako, če veruje, da papež ali kak drug prelat, ko je enkrat izbral svoje papeško ime v službi, ali njegovi namestniki, lahko izobčijo svoje cerkvene in svetne podložnike zaradi neubogljivosti ali nenavzočnosti, tako, da je tako osebo treba šteti za izobčeno.
32. Prav tako, če veruje, pri večji neubogljivosti ali zanemarjanju dolžnosti izobčencev, imajo prelati ali njihovi namestniki v duhovnih zadevah oblast zaostriti in ponovno zaostriti, izreči prepoved (interdikt) in poklicati (na pomoč) svetno oblast; in da morajo te opomine podrejeni ubogati.
33. Enako, ali veruje, da papež ali drugi cerkveni dostojanstveniki (prelati) ali njihovi namestniki, v duhovnih zadevah imajo oblast izobčiti neubogljive in zakrknjene duhovnike ter laike, jih odpustiti (suspendirati) iz službe, iz nadarbine, od vstopa v cerkev in od delitve cerkvenih zakramentov.
34. Prav tako, če veruje, da je dovoljeno klerikom posedovati brez greha lastnino premoženje tega sveta in časnih dobrin.
35. Prav tako, če verjame, da laikom ni dovoljeno jemati klerikom teh nadarbin s pomočjo lastne oblasti; dejansko tisti, ki si jih prilaščajo, odtujujejo in zadržujejo iste cerkvene nadarbine, morajo biti kaznovani kot bogoskrunci, tudi v primeru, da kleriki, ki so lastniki tovrstnega premoženja živijo malopridno.
36. Prav tako, če verjame, da tovrstna razlastitev in prisvojitev, napravljena in ovekovečena na predrzen in nasilen način nasproti kateremukoli duhovniku, čeprav živi malopridno, pomeni bogoskrunstvo.
37. Enako, če verjame, da je dovoljeno vernikom obeh spolov, tako moškim kot ženskam, svobodno oznanjati Božjo besedo.
38. Prav tako, če je prepričan, da je dovoljeno posameznim duhovnikom prosto oznanjati Božjo besedo, če jim ugaja, povsod, kadarkoli in komurkoli, četudi niso poslani.
39. Enako, če verjame, da morajo biti vsi smrtni grehi, zlasti tisti očitni, popravljeni in izkoreninjeni javno.
Papež Martin V., bula Med vsemi.
Konstanca, 22. februarja leta Gospodovega 1418.
|
