Internacionalna
| ← (Moja inteligenca je kriminalna …) | Internacionalna Sonet o mleku Tomaž Šalamun |
Celjanu → |
| |||||||
Kako vas sovražim, lepe in elegantne ženske!
Meni, to je človeštvu, pijete dušo in kri!
Contessa Giordano,
Nina Souvan,
Maruška Krese,
Metka Krašovec, isto!
Staram se za vaše plastične grabne, ki mi
visijo dol z vrata po pelc mantlu!
Ki so pogasili vse svete motorje in pobili
bobre!
Ha! Ve revoluciji v gobec nakit,
hladnokrrvne zveri strašne matere!
Same solze in prošnje teh rakastih vlažnih mašin!
Moj srček! Moj kruhek!
Prav mi je!
Še sina nisem uspel pridelati brez pičke!
Kako je bog rodil sina!
Kako naj grem zdaj iskat obraz
Kristusa, ves floskast in razmehčan, brez
zastave, pička pa okrog veselo po
down town z napolnjeno vrečo mojih
cekinov.
Točno tako, kot je izjavila za
Teleks, da me je oblil mraz.
Kako naj pridem do svojih bratov, Latincev in
niggers, ko kot kak buldog hranim te
kontinente nenasitnih vlakov!
Zamolčka gledili! sem tulil že, ko sem imel
dve leti in se iz protesta vrgel na tla na
beton na terasi, Bežigrad 10, ker mi ni
lastna mati privoščila niti
pogled na
lutko zamorčka na vogalu v lekarni!
Ki ni bil niti nag!
Jasno, da so Ljubljano okupirali
Lahi in potem trikrat Platon!
Prekletstvo, ki se kot
marmelada razgrne na vse pokončno in živo,
pičke!
Še zemlja je okrogla zaradi vas!
In vse na svetu dobiva to
kretensko obliko, ki ste si jo izmislile
ve iz ljubezni, da bi zatrle božanski
eros!
Proletarci vseh dežel, združite se!
Zamolčka gledili!