Iskrice: Varčnost, 2. del
Iskrice: Varčnost |
|
Ali ne samo, da so se varovali vseh nepotrebnih stroškov, ampak tudi ono, kar so morali si napraviti, so varovali kar najvestneje. Da bi nam bilo dano pogledati v njihove skrinje, videli bi morda, kako ima ta in oni še tako lepo ohranjeno poročno obleko, koja mu služi morda že več desetletij, da pojde ž njim celo v grob. Drug se ponaša se svojimi »botami«, katere trže morda deset in še več let, njegova žena pa je se znanim modercem na škrijce in njegovimi navavdanimi rokavi preživela toliko »mod«, da je konečno sama bila naj prva »moderna«.
Vidiš tedaj, kako in s čim se mora varčevati, če se hoče kaj imeti?! Bodimo trezni in skromni v obleki!
Res je, mi porečeš, a enkrat je bilo vse drugače! Kaj pomaga dandanes varčevati ? Saj je obveljalo načelo v narodnem gospodarstvu, da, kdor ima. bode mu še dodano, kdor pa ima malo ali nič, bode mu odvzeto še tisto malce.
Kdo ne ve, da kapitalisti in socijalni demokratje odločno zatrjujejo, da manjši posestniki in srednji obrtniki se morajo izločiti skozi kapitalistično sito mej pleve in pahniti v vrsto obupanih, brezpravnih nemaničev? Kaj bom varčeval, ko imam komaj za sproti? Kaj bom hranil, bo bo kmali skoro boljše za tistega, ki nima nič, kakor zanj, kateri je »na svojem«.
Prijatelj, kar si govoril, je bilo vse lepo in žalibog vse resnično. Verjamem ti, da narodno-gospodarski voz so strašno daleč zavozili liberalni državni poganjači!
Ali, roko na serce, nas bode li res mogla rešiti sama reforma, denimo tudi najboljša in najpravičnejša?
Kaj bo pomagalo kmetovalcem manj davka, če pa se bo še košatila mej njimi stara, bahaška zapravljivost? Kaj si bodo opomogli socijalni demokratje z osemurnim delom in povikšanjem plače na 1 gld. 50 kr. in še več na dan, če pa ostane njih staro načelo: tukaj so nebesa, vživajmo.
Resnično: čim mani časa bodo delali, tem več časa bodo želeli bivati. Kaj ne, to bo resnično vzorno razmerje: čim manj dela, tem več časa za vžitek t. j. tem več stroškov?
Dragi krščanski bralec, ti menda umeš? Mi s tem nismo hoteli trditi, da se danes dobro godi delavcem; resnično vemo, kje jih boli in srčno sočustvujemo ž njimi. Isto tako tudi poznamo »črne bukve kmečkega stanu«, ter statistiko kosanja in prodajanja kmečkih domov – ali vemo tudi, da so v toliko in zopet toliko slučajih posamniki bili sami krivi časne pogube svoje in svojih družin.