Značaj si bil v vek neomajen,
ljubeč svoj narod in svoj rod,
za narod delaven in vztrajen,
žrtvuješ zanj se Ti povsod.
Slovanske vse ti znaš jezike,
moderne tudi govoriš,
in zmožnosti imaš velike,
drug Čop se, Ivan, meni zdiš.
Toda za svoje vse zasluge
priznanja malo si užil,
nad te so prišli dnevi tuge,
krivic nebrojno si prebil.
Pa sinili so žarki zlati,
verige zdrabil je Slovan:
Slovenci, Srbi in Hrvati
vjedinjeni narod gre na dan.
Ti pa sedaj se mi raduješ,
Slovenije si prvi sin,
v deželi kralja namestuješ,
blestiš se v svitu mi vrlin.
Z mogočno in pa spretno roko
skrbno ti vodiš čolnič naš,
uverjeni smo vsi globoko.
V pristan nas sreče pripeljaš.
Bog pa te zdravega ohrani
tja do življenja skrajnih mej:
to ti želim čestitelj vdani,
ko svoj praznuješ — jubilej!
