Iz česa zrase beseda
| Iz česa zrase beseda Podkovani zajec in modra oslica Marko Kravos |
| |||||||||
Kot na vrtu: na bel list najprej posadiš črko b. Eh, potem moraš zalivati z e-ji. Dodaš ščepec soli ali sladkorja, po okusu. Nato še potrdiš s prijaznim da, in že je pred tabo napisana b e s e da. Kaj pa beseda, izgovorjena naglas? Vzameš en lep, svež kos miru ali tišine. Zajameš v pljuča zrak. Razporediš jezik, zobe in lica, ustnice. No, potem zelo prav pride pamet, če jo imaš pri roki. Tudi kar je bilo z učenjem pridobljeno, bo koristno. Še najbolj pa zaleže vesel glas. Potem iz gnezda poleti beseda: od ušesa do ušesa išče, dokler ne najde pravega gostoljubja. Ampak na začetku, ne pozabi, je potrebna tišina ali bel list. Kot ne moreš napisati besede na počečkan papir, tako je ne moreš izgovoriti sredi žlobudranja ali kričanja. Velikokrat beseda ne seže prek ušesa - do srca in glave. Takrat povej, kar treba, s poljubom, s kosom kruha, s toplim pogledom. Včasih je potrebna solza z očesa, včasih, žal, pest. A kdor s pestjo seje, tudi zanj prej ali slej palica zrase. Na internetu ali mobilčku so besede kot ribe v ponvi. Plavajo, a niso žive. Če je na steni slika tvoje mame, ti kaj pomaga? Pride od nje kaka beseda? Ne bev ne mev. Takrat zapri oči in sanjaj. Sanje ne potrebujejo besed. In ko se zbudiš, bo novo jutro prineslo še bev in mev.