Iz Carigrada v Tiflis

Iz Carigrada v Tifis Ljudevit Stiasny

Izdano:	Ameriška domovina 46/134-137, 139-146, 1943
Viri:	dLib 134, dLib 135, dLib 136, dLib 137, dLib 139, dLib 140, , dLib 141, dLib 142, dLib 143, dLib 144, dLib 145, dLib 146
Dovoljenje:	Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

xxx Črnega morja

Xxx sem si ogledal bajno-slično mesto Carigrad, odpotoval v Kavkaz in sicer iz broda po Črnem morju do meje z ruskim parobrodom. Brod je odhajal sicer šesti uri, odrinil sem pa že drugo uro, dasiravno sem prišel iz gostilne do pristanišča in od tu do parobrodu sto metrov. Bal sem se, da bi me ne zadržali stralniki ali turški policisti.

Vsak ki hoče namreč odpeljati iz Carigrada, se mora oglasiti v nadstropju finančne straže v mestni policiji. Da pa bi imel pri finančnem stražniku čim več sitnosti, kakor pri dohodu, stisnem kar stražniku bakšiš v roke in dobro je bixx mi ni bilo treba niti xxx.

Xxx stražnikov sem k turški policiji. Potxxx redu, samo zabile bilo treba moj odhod. Xxx to končano, xxx do parobroda. Na parobrodom pokažem turškem policaju svoj pasuš in grem po stopnicah parobroda "Lazarev," ki je bil eden največjih. Tu odslovim vodnika. Xxx nisem imel iz gostilne d daleč, izdal sem "bakšis in vožnjo 30 piastrov (nad 6 xxx). Tako tu odirajo tujce. V brodu spravim svoje kovčke v meni določeno sobico, in hajd na krov. Od tu lep pogled na Carigrad ter na Skutari. Prav žal mi je, ko zatuli trikrat v znak, da parobrod odhaja. Xxx in gledal vedno nove podobe, dokler sčasoma dine izpred naših oči to čarobno mesto, kakor xxx v morju. Prikazala so druga mična sela, ki so vstajala v svoji krasoti, saj smem trditi, da Bospor, ki loči Evropo od Azije, prištevajo najlepšega sveta.

V drežju se namreč mexx mesteca, vasi, sela, vrtovi itd. Vse to ima najkrasnejšo lego ter je ob bujno rastočimi rastlinami xxx. Evropska stran je lepša ker vidimo tu mnogo cipres in platan. Zato veliko več selskih vasi kakor na azijski strani. Ko opazujemo na evropski strani predmestja Carigrada in krasno sultanove palače, katero je sezidal 1353 sultan Abdul Medxxx in jo do leta 1876. careval Abdul ul Asis, ki je bil xxx leta umorjen. Sedanji sultan Abdul ul Hamid ne stanuje tu, dasiravno je ta palača lepo upravljena, ampak sedaj so tu stanovanja cexxx.

Pri koncu Bospor ni več učinkovit, zato je tudi manj xxx. Zato pa tu vidimo hiše. Nekatere so urejene po najnovejših zahtevah, stare so deloma že zapuščene. Xxx zopet širijo izza naselja xxx topovi. Vidi se, da Turčija, kakor tudi drugod vojski namene dovolj denarja. Šli smo skozi morsko ožino prav počasi, zakaj vožnja skozi Bospor ni vedno varna. Kakor jo nepopisano krasi xxx v lepem vremenu, tako zna xxx nepopolna o slabem. Mnogo xx pridrvi namreč kar hitro od Črnega morja vihar. Xxx so prištevali že v starih časih vožnjo skozi Bospor med najnevarnejšimi. In še dandanes tu vsako leto v gosti megli ponsreči nekoliko ladij. Zato stoji na koncu preliva ob Črnem morju dva mogočna svetilnika. Od tu naprej je dolgo časa obrežje strmo in zapuščeno, zato sem imel čas dosti, da si ogledam družbo, ki se je bila zbrala na ladji.

Na ladji

Moj sopotniki so bili večinoma mohamedanci (Turčini), a bilo je tudi mnogo Grkov in Armencév. Iz zahodne Evrope nisem imel nobenega sopotnika. Razen mohamedancev so bili v drugem razredu večinoma vsi oblečeni po pariški noši. Začetkoma sem občeval le z mornarji in sicer rusko. Pozneje sem se seznanil z nekim turškim poštnim uradnikom iz Trapecunda. Za tolmača je bil nek Armenec, ki je dobro govoril tudi rusko.

V drugem razredu ni bilo mnogo potnikov, a še ti so izstopili večinoma že v prvih pristaniščih. Novih potnikov je pa med potjo le malo vstopilo, ker je bilo morje zelo nemirno.

Bolje so me zanimali sopotniki v tretjem razredu, katerih je bilo začetkoma obilo. Zastopani so bili tu razni narodi v svojih večinoma slikovitih nošah: Turki, Arnautje, Kurdi, Arabci, Čerkezi itd. Posebno je bilo ob večerih kaj živahno. Prepevali so in opazovati sem mogel, da imajo vzhodni napevi z bosanskimi mnogo sličnega.

Na krovu je bilo tudi nekoliko mohamedank, t. j. turških žensk. Nekatere starejše so se kar pomešale med moške, druge, zlasti mlajše, pa so si poiskale poseben prostor, katerega so zavarovale s preprogami. Tako jih noben moški ni mogel videti. Nek mornar me opozori, da so to mlade Čerkežinje, katere so kupili mohamedanski sopotniki prvega razreda v Carigradu. Cerkezi živijo od 1. 1864. večinoma v Mali Aziji. Kakor od nekdaj tako še dandanes prodajajo svoje hčere, katere po svoji lepoti daleč slovijo. Prodajajo jih največ v Carigrad, kjer so suženjstvo sicer že 1. 1855., vsaj navidezno, odpravili, kjer pa še vedno cvete kupčija z lepimi dekleti. Očitnih suženjskih trgov (»jesir basari«) pač ni več v turškem mestu, nadomestujejo jih pa zakotna tržišča v Tofane pri Carigradu, kjer se vsako leto proda mnogo belih in črnih sužnjic.

Ko se zvečer pridružim nočni straži, posrečilo se mi je, nekoliko časa s sprednjega krova opazovati Cerkezinje. Prostor, ki so ga obdale s preprogami, namreč od zgoraj ni bil zakrit. Bile so tam tri mlade Cerkezinje s staro ženo, ki jih je spremljevala in čuvala. Popolnoma vzhodno oblečene so ležale nezakrite na preprogah, kadile cigarete ter se zabavale. Ali so res tako lepe kakor slovijo, o tem se nisem mogel prepričati, ker jih je razsvetljevalá le slaba luč. Toliko sem pa opazil, da imajo krasne, velike in črne oči. Sedel sem dalje časa v temi, črez nekoliko pa pride blizu nek mornar z lučjo. Mlade Čerkezinje so me zapazile, a se niso dosti zmenile za to. Pač pa se to ni dopadlo stari ženski; zaukazala je vsem, da se morajo zakriti. Videl sem jih le še drugi dan, ko so izstopile v Ineboli, a bile so popolnoma zakrite.

Ja sem se tisti večer v svoji xxx xxx ker je bilo morje kaj xxx. Že v Bosporju je bilo črno in na jugu so se videli oblaki. Komaj pa smo prispeli v Črno morje, ko se ladja vedno bolj zibala in zibanje sem prav lahkotno prenašal in prav želel sem xxx se vendar še enkrat xxx bi ne potoval v tako xxx vročini po Kavkazu. Xxx se je kmalu izpolnilo morje se do mesta Baxxx umirilo kar na Črnem morju nič izvanrednega. Črno morje je namreč mnogokrat nemirno in nevarno. Zato ladja, na kakršni sem jaz, v vsaki sobici druži xxx za vsakega potnika narejena priprava iz xxx, ki se v kaki nevarnosti xxx drog telesa, da se potnik ne potopi. Stvar je xxx narejena ter se hitro in brez truda priveže na telesa.

Xxx je v marsikatere, verjetno, ako je na ladji xxx sopotnikov, kakor je xxx. V sobici kjer je prostor za štiri osebe, sva spala samo dva, nek uradnik in jaz. A tudi xxx sem le malokdaj xxx je moral radi nemor xxx večinoma opravljati slubo na krovu. Razgrnil sem svojo obleko na posteljo ter se vležem na njo. Ali vendar dolgo nisem mogel zaspati, ker se je ladja preveč zibala. Razen drugega, so se čuli iz sosdnih sobic glasovi.

Ko sem se prebudil sem imel noge mokre. Morje je pljuskalo skozi odprtino, skororavno je bilo okno nad gladino morja. Xxx okno in ker je bila postelja mokra, splezam v zgornjo. Spal nisem več veliko. Saj se je namreč čulo veliko xxx valov ter razen ropota, se je privzdigovala in to je bilo joj. Zato vstanem prav zgodaj, ker sem se bal, da ne bi dobil morxxx xxx. Grem na krov, kjer vidim le žalostne in bolestne ostanke od včerajšne glasne zabave, o ljudeh ni bilo več sledu, saj je po njih morje pljuskalo tudi na krovu potniki niso imeli v xxx prostora. Ko izpijem nekoliko čaja, grem na zadnji krov, kjer je prostor za drugi razred. Tu sem saqm. Jutranji sveži zrak po prestani nevihti me je xxx. Morje pa se še xxx umirilo.

Razna mesta

Xxx ni bilo dosti zanimivo. Xxx je namreč prav malo xxx več pa ob rtiču Kexxx usodnih ptic , kateri vpitje je daleč razlegalo. Ob 11. uri smo prijadrali do malega mesta ob azijskem obrežju, do xxx. Valovi so tako moćno butali ob obrežje, pa par metrov visoko, da so v pristanišču potegnili vse čolne in ladje na suho. Parobrod je ostal kakih 400 metrov od pristanišča.

Pristanišče v Ineboli je vetrovno xxx odprto, zato kupčijske xxx povsem varno. Ker so xxx Turčini vstopili, a drugi xxx, približalo se je xxx več malih ladij in čolnov in sicer od drugega, oroti drugemu bolj zavarovanega xxx, kjer pa je morje za plovbo preplitvo. V vsakem čolnu je sedelo po šest veslačev, rabili so skoro pol ure do parobroda, čeprav so xxx streljajev oddaljeni. Xxx se je tudi videlo, kako se čoln pogreznil v valovih, a črez nekoliko časa se je zopet prikazal - tako visoko so se namreč vzpenjali in padali valovi, To pa ni motilo dobičkaželjnih Turčinov, da so se ob paro- brodu pehali za potnike in prtljago. Da je nastal red, so jih pretepli turški častniki z bičem.

Prav težavno je bilo vstopiti v čoln, ki je veselo plesal po morju kakor kakšna igrača. Včasih je trajalo več minut, predno so čolnarji mogli potnika prijeti ter ga posaditi v čoln. Nek Turčin je hotel sam vstopiti v čoln. Poskušnja pa se mu niso obnesla in padel bi bil na glavo v morje, da ga niso drugi prej vjeli.

Pripeljali so največ samo les, katerega od tu mnogo izvažajo, ker gozde zelo pustošijo. Tistih lepih gozdov, katere opisujejo starejši potopisci, tukaj že zdavna ni več. Prišli so pa tudi pro- dajalci sadja, vode itd. Ker po mostiču, katerega so spustili pri parobrodu nizdoli, niso mogli na krov, so prišli na drug način na ladjo. Svojo robo so imeli namreč v žaklju, katerega so privezali ob kakšno vrv, in to so vrgli na krov. Kak mornar ali znanec jo je potegnil gori, potem pa so prodajalci sami splezali spretno po vrvi na krov. Nazaj k bregu so vozile ladje in čolni kaj hitro, ker jim je pomagal veter. Prav lepo je bilo videti, kako so se zibale ladje v razburkanem morju.

Odrinili smo naprej. Proti večeru smo se približali mestu Sinop. Obrežje je ob mestu zelo strmo in semtertje štrlijo skale iz morja. Voziti smo se morali zato zelo oprezno. Ko smo prispeli v Sinop, parobrod vsled nemirnega morja ni mogel v pristanišče. Le od daleč smo gledali zelo staro mesto z močnim gradom, ki ima dvojno obzidje. Hiteli smo zopet dalje. Po gorah je že znova razsajala nevihta, a tudi nad nami so se zbirali črni obla- ki. Ni trajalo dolgo in tudi mi smo bili vnovič v nevihti.

Nemirno morje na me sicer ni vplivalo tako slabo kakor na druge, ki so ležali skoro ves čas v svojih sobicah, a tudi jaz se nisem počutil posebno dobro. Dne- vi so bili zelo dolgi, ker mnogo- krat nisem mogel na krov. Nič manj ni bilo prijetno, da nisem mogel občevati s svojimi sopotniki, ki se radi bolečin skoro nič niso pokazali na krovu. Tako smo bili pri obedih največ samo štirje, a nekolikrat sem bil celo sam.

Ko sem bil sam, čital sem razne knjige, katere se dobijo na ruskih parobrodih. Ker je bilo morje nemirno, zanimal sem se za nezgode na morju. Nisem se mogel vendar prečuditi, ko sem čital, da se je leta 1899. ponesrečilo vsega skupaj 996 ladij, namreč 330 parobrodov in 666 jadrnic. Skoro polovica teh ladij, t. j. 426, se je ponesrečila ob obrežju, ker jih je razburkano morje vrglo ob pečine. Rusija pri teh nezgodah ne pride zelo v poštev, ker se je ponesrečilo tega leta na Ruskem le 39 ladij, pač pa je bilo največ nezgod v Črnem morju in to največ ob azijskem obrežju. Ni čuda torej, da sem imel te dni tako malo sopotnikov.

Drugo jutro zgodaj smo se odpravili v Samsumo. Opazovali smo to mesto, ki ima orav xxx pristanišče ter se razteza na pobočju ne preveč ccc hriba. Veliko lepih hiš xxx in razen nekaterih večjih xxx manjših "mečed" (mohamedova cerkva) tudi armenska cerkev. Bilo je že skoro poldne, ko so se približevali prvi oblaki na vzhodu ne vstajajo od zgoraj. V pristanišču je bilo precej mirno in xxx je na krov na poset več xxx in Grkov. Po kratki xxx se vsedli miški zase, a ženske zase. Tako so se posedli popolnoma ločeni do drugega.

Ko smo jadrali dalje, hotel xxx stopiti v svojo sobico sem mislil, da bo obrežx xxx dolgočasno. A motil sem se. Azijsko obrežje je od naprej prav mikavo ter xxx. Semtertja gledaš xxx z lepimi poslopji, ki so narejeni z opeko. Ostal sem xxx, kjer je bil le še turški uradnik in Armenec. Xxx smo pri tem na zemljevidu. u sem se prepričal, kako znajo turški poštni uradniki zemljepisa. Prepričam se namreč, da so jim xxx velikih evropskih xxx toliko kot-xxx. Tako naš poštni uradnik celo ni hotel verjeti, da xxx mesto Angleškega xxx, kar je odločno tdil xxx. Ne znam, če sem ga xxx. Ni čuda, da imajo ljudi tako malo zaupanja xxx pošt, in da so si xxx v vseh večjih pristaniščih pošte.

Xxxx večeru smo prišli v Orta na pobočju hriba, katerega sela, ki jih vidiš ob obali. Hiše so prav lepe, a so bile na pol skrite v rastočem drevju. Revnih hiš je bilo videti prav malo.

Xxx je bila videti Orta, ko so prižgali luči. Doxxx se mi je kakor bi bila, morda nam v pozdrav. vsa razsvetljena; tu ne zapirajo zvečer oken in se zato vidijo. Prav žal mi je bilo ko smo odjadrali.

Naslednje jutro zgoda smo prispeli v Kerasund. Deževalo je xxx in morje je bilo tako valovito, da je ob strmen obrežju xxx valove več metrov visoko. Skoro nisem mislil, da xxx mogli ljudje izkrcati. A šlo jih je mnogo ter xxx celo nekateri novi potniki xxx so tudi mnogo xxx brez nesreče, čeprav xxx opazovalcu kar izginil xxx.

Xxxx smo se odpeljali, smo ob xxx zjutraj ob obrežju videli parabrod (menda turški), ki se je gotovo preteklo xxx ponesrečil. Vrglo ga je xxx ob kako skalo. Zadnji del je bil že popolnoma v vodi. Xxx ali so se rešili vsi ljudje xxx ravno tam okrog je morje grozno butalo ob pečine. Xxx ni bilo videti ob bregu.

Drugi dan je bilo morje posebno nemirno. Tako sem zjutraj, ko sem se oblačil, padel s stola xxx. Da sem mogel obleči xxx vsesti sem se moral xxx se nasloniti na posteljo. Ko smo se približevali mestu xxx, želel sem, da bi se xxx umirilo, da bi si mogel ogledati to mesto.

Moja želja se mi ni izpolnila, xxx morje je bilo še vedmo zelo nemirno, ko smo se približevali Trapercundu; zato smo xxx v Platani. Trapecund nima velikega pristanišča, zato xxx ladje v Platani, ako je nemirno.

Prekanjeni dragoman in druge nezgode

Ko obstane parobrod v pristanišču v Platani, pride na krov več "dragomanov" (vodnikov), ki nas vabijo, da si ogledamo mesto. Posebno eden je bil prav vsiljiv ter mi ni dal miru. Dal sem se mu konečno pregovoriti in pogoditi sem se žnjim, da me vodi v mesto in nazaj za 30 piastrov (nekaj črez 6 kron), za kar mi mora pa preskrbeti tudi vožnjo tja in nazaj.

Grem torej navzdol po stopnicah, ki jih pritrdijo ob strani parobroda, da morejo potniki v čolne in iz čolnov na parobrod. Dragoman je bil kmalá v čolnu in v ugodnem trenutku zagrabi tudi mene ter me posadi v čoln. Predno pa še odrinemo od parobroda, bil sem že ves moker, tako se je morje zaganjalo v parobrod. Malo dalje smo bili že v velikih valovih, ki so padali in se vzpenjali, da je bilo strah. Ko bi me ne bilo sram, pričel bi bil kričati. Vsejedno sem dragomanu zapovedal, naj reče čolnarju, da se vrnemo nazaj k parobrodu. Dragoman pa, ki je na parobrodu silil v mene v ruskem, laškem in nekoliko tudi v nemškem jeziku, me sedaj ni hotel razumeti, temveč mi je odgovarjal v nekem tujem, menda v turškem ali armenskem jeziku. Kolikor bolj pa smo se približevali bregu, toliko bolj mirno je bilo morje.

Ves izmučen in moker stopim na breg. Tu me opozori drago- man, ki je sedaj zopet znal rusko, da zasluži čolnar 1 piaster (nad 20 vinarjev) bakšiša (pivnice), ker je morje zelo nemirno in vožnja zelo težavna. Ustrežem mu, vesel, da sem zopet na bregu. Tu najamem voznika, da me popelje v bližnje mesto.

Kmalu smo bili vrh griča, odkoder smo uživali krasen razgled na Trapecund. Posebno dobro so se videle slikovite razvaline nekdaj slovite trdnjave, ki je pa sedaj na pol podrta. Prav mikalo me je, ogledati si najpoprej te razvaline, ki se vzdigujejo nad mestom, toda dragoman mi to odsvetuje, češ, da za to ni časa. Pod temi razvalinami zagledam staro turško mesto, ki je obdano z obzidjem. Ležiči ob pobočju hriba, vzdigovali so se-izza poslopij ter iz zelenja pomarančnih dre- ves, oljk in drugih dreves kaj ljubko vitki minareti (stolpki) 40 džamij (mohamedanskih molilnic).

Peljemo se torej dalje v novo mesto, kjer biva dandanes že mnogo Evropejcev. Dragoman mi med vožnjo pripoveduje, da ima Trapecund redno zvezo z vsemi pristanišči v Črnem morju ter da pridejo tudi iz daljnih pristanišč mnogokrat kupčijske, osobito angleške ladje. Od tu pošiljajo namreč Angleži svoje karavane v Perzijo. Dragoman mi tudi pripoveduje, da je počivala tu kupčija nekoliko let popolnoma. Ko so Rusi dovršili železnico iz Batuma v Baku in je bil Batum še svobodno pristanišče, preselila se je ta kupčija iz Trapecunda v Batum. Ko so pa Rusi nekaj let pozneje naložili visoko colnino za blago, ki se hoče uvaža- ti ali pošiljati skozi Kavkaz, so se morali vrniti Angleži zopet v Trapecund. Tudi dandanes morajo pošiljati Angleži svoje blago od tu v Perzijo največ s karavanami, čeprav je tako po- potovanje zelo nevarno, ker egorski narodi karavane radi napadajo.

Xxx z vozom sem se kmalu xxx, zato plačam vozniku, se pogodim ž njim, da me počaka. ter me pelje zopet nazaj v Platano. Grem dalje z xxx v veliki bazar (tržnico), kjer je vedno živahna xxx, saj je tu raznega nlaga xxx. V bazaru xxx dragoman, maj mu takoj xxx določeno nagrado, da gre kupiti čevlje. Dam se xxx pregovoriti, kar pa ima za me slabe posledice. Xxx grem še v cerkev sv. xxx, ki je lep bizantinski xxx iz XIII. stoletja

Xxx sem imel samo eno uro xxx, kotem sem se xxx v Platano. Dragoman xxx kaj toplo priporoča xxx, češ da je prav xxx urejena in izborna. Ker me je hoja po mestu utrudila, grem v to gostilno, Jedli in pijače xxx bile sicer, prav dobre, a cene zelo visoke.

Ko grem iz gostile in gledam ob cesti, kje je moj kičijaš mi dragoman, naj xxx, da ga on pokliče. Čalalm in čakam, a od kočijaža in xxx ni bilo več xxx izprevidim, da se je kočijaž oddaljil nalašč; xxx bi hodil v Platano in xxx tam še čolnarja, kp xxx že denar. Ker je manj kot pol ure do odhoda paroborda, krenem jo xxx na pristanišče.

Xxx je vendar zelo vroče in xxx hrib se mi je zdela kaj xxx. Ko pridem do pristanišča parabrod enkrat potrobi, da kamlu odhaja. Prosim torej hitro čolnarja xxx, naj me pripelje do parobroda. Čolar pa, ki je vedel, da moram na parobrod in da se mi zelo mudi. zahteva, naj mu plačam naprej. Dasi sem xxx se navadno plača je le 1 srebrnik, ponudim mu srebrnik xxx xxx (nad 1 krono), pa mi zatrjuje, da je premalo in da me noben čolnar ne pelje pod 30 plastrov (6 kron) !. Poskušam svojo srečo še pri drugih čolnarjih, tudi drugi so zahtevali nad 30 piastrov. Ker izvem, da so čolnarji med seboj zmenjeni ter da si bodo denar razdelili med seboj, dam enemu 30 piastrov in vsedem v čoln. Bil je pa zadnji čas, zakaj parobrod je zatulil že dvakrat. Pot do parobroda se mi je zdela kar dolga. Morje je bilo še bolj nemirno, xxx je vlekel še nasproten xxx. Le z največjim naporom se je čoln počasi približeval aprobrodu, Oddaljen le še nekoliko metrov, ko je zatrobil parobrod v tretjič v znak, da odhaja. Močno se prestrašim, ko vidim, da na parobordu ni več stopnic, ker so jih že odstranili. Kako bom zdaj prišel na parobrod, kjer imam svojo prtljago, mislim si v največji xxx. Mornarji na parobrodu vendar zapratijo ter mi vržejo do čolna debelo vrv, po kateri spleza na parobrod, xxx me ni bilo posebno lahko.

Komaj sem na krovu, se parobrod začne premikati in ne xxx potem zagledam za xxx mesto Trapecund.

»Pač mi ni bilo trba iti v mesto, ko ga od tukaj tako dobro vidim!«, si mislim.

»To so xxx dragi spomini,« pristabi ko pregleduje, svojo xxx.

Xxxx smo se dalje proti xxx. Takoj zvečer so zahtevali od nas potne liste, da jih pregledajo. V ta namen je bil navzoč ruski policijski uradnik. V Rusiji so namreč v tem zelo natančni. Kdor hoče potovati črez rusko mejo, temu mora dovoliti to bližnje rusko konzulstvo, katero to dovoljenje vpiše v potni list. Ko. sem se obrnil radi tega do ruskega konzulstva v Trstu, zahtevali so od mene celo krstni list, s katerim sem se moral izkazati, da sem kristjan. Židom namreč zabranjujejo potovanje v Kavkaz.

Batum

Šesti dan po odhodu iz Carigrada smo prijadrali zjutraj ob 4. uri v Batum. Prav vesel sem bil, da sem bil na cilju svojih želja in da si kmalu morem ogledati Kavkaz. Hitro vstanem, poravnam račun za hrano, ker se na tem parobrodu hrana, v drugem razredu ne plačuje naprej, kakor na nekaterih drugih parobrodih. Cene so bile zaračunjene v francoskem denarju, zato so pa bile tudi prav pariške. Podam se na krov, a tu zvem, da moramo čakati toliko časa, da nas pregleda mestni zdravnik. Naš parobrod je bil prijadral namreč iz Egipta, kjer je razsajala takrat kolera - Pač je bil parobrod v Aleksandriji dolgo časa v karanteni, (ako razsaja v kakšnem pomorskem mestu nalezljiva bolezen, odločijo se vse ladje, ki hočejo odpotovati, do 40 dni od drugih ladij ter se strogo nadzorujejo, da ne pridejo z drugimi v dotiko. Isto tako jih strogo preiščejo, ko pridejo v kakšno drugo pristanišče. Ako pa kdo zboli med vožnjo za nalezljivo boleznijo ali ako se to le sumniči, zopet pazijo, da ne pridejo potniki te ladje toliko časa z drugimi v dotiko, da ni več nevarnosti, da bi zanesla ta ladja nalezljivo bolezen v kak kraj. Le na ta način dosežejo, da se sedaj ne vtihotapi v naše kraje tolikrat kuga, kolera itd.," kakor v prejšnjih stoletjih), a tudi v Batumu nismo smeli takoj v pristanišče, temveč smo morali ostati precej daleč toliko časa, da se je zdravnik prepričal, da na parobrodu ni nihče sumljivo bolan.

Xxx smo na zdravniku nad xxx uri. Zjutraj ob 6. uri se približa čoln z zdravnikom. Skličejo nas vse skupaj na krov in tu nas preišče zdravnik. Potni list ladje je bil xxx v redu, toda nekateri potniki iz drugega razreda so se zdeli sumljivi, ker so komaj prišli na krov. Zastonj mu je xxx zdravnik parabroda, xx vili dolgo časa, kakor xxx listi, v strogi kontumanci v xxx. Podarjal je tudi xxx se je razen mornarjev xxx iz Aleksandrije le xxx potnikov ter da so nekateri zaradi tega bolehni, ker je morje od Carigrada do Batuma ves čas nemirno. Zdravnik se vendar ni dal omehčati in je izjavil, da na svojo odgovornost ne more dovoliti izkrcanja. Njegova dolžnost je obvestiti o tem višjega zdravnika. Xxx izgovorom se je zopet odpravil v mesto, mi pa smo ostali na parobrodu.

Xxx ta pogovor se je vršil na xxx, zato smo ga večinoma xxx. Ker nam je pretila nevarnost, da nas odvedejo do xxx v poseben prostor (xxx), xxx ki so v karanteni, včasih xxx kar na morju. Največje xxx imajo pa za take potnike xxx za to napravljene posebne xxx, kakor so pri nas v večjih bolnišnicah za obolele xxx, nas ta vest ni nič ravno razveselila. Nekateri so glasno začeli tarnati.

Xxxx sem na krovu ter opazoval s kukalom lepo mesto. Xxx sem se zabaval z mornarskim uradnikom, s katerim sem skupaj spal v svoji celicl. On je brodaril že nad 30 let v vsem morju. Opozori me, da xxx pridobili Batum še le v xxx berolinskem miru I. xxx ter batulimski zaliv za xxx eden najboljših na morju, ker se razprostira skoro tri kilometre v xxx ker je morje še blizu obrežja in 20 metrov globoko. Opozori me tudi na bližnje gore, ki xxx ladham varno zavetje pred vetrovom, in mi pokaže xxx dolg pristaniški jez, ki so ga vzpostavili še le pred dvema letoma. Ta je veljal 750,000 rubijev (1,925,000 kron), a xxx prostanski jez, ki je v xxx stal 350,000 rubijev (xxx kron).

»Xxxx ob teh dveh pristranskih xxx kakršne vidite le v xxx pristanišču, se lahko xxx,« zatrjuje mi xxx mornar, »kako zelo xxx v zadnjih letih Batum. Xxxx je bilo pač že za Rimljane važna trdnjava, toda ko je prišlo leta 1564 v oblast xxx, je propdalo. Tako se xxx vsem mestom in ljudstvom xxx se šopiri polmesec. Leta xxx je imelo mesto le 1000 prebivalcev, torej manj kot pred 1000 leti, a še ti so prebivali v na pol razpadlih kočah.«

»Dobro se še spominjam na to mesto,« nadaljuje mornar »ki se je razprostiralo xxx Ko pa kmalunpotem, ko xxx pridobili Batum, xxx zopet sem, teh hiš ob xxx ni bilo več videti. Da so pridobili prostor ta novo mesto so pokupili so namreč vse hiše ter prebivalce preselili na višji kraj, Potem so pa stare, xxx razapdle hiše zažgali. Da xxx gorelo. škropili so s petrolejm. Nato so nastale sčasoma nove, ravne in široke ulice, urejene po vzornem načrtu. Xxxx je bilo mesto začetkoma xxxx močvirnate okolice xxx. Ker so pa z xxx kanalizacijo osušili močvirje xxx postal je Batum tako xxx, da prihaja sem vsako leto več bolnih in tujcev. Batum je začel tekmovati celo z Jalto (na severnem obrežju Črnega morja), saj je tu celo bolj ugodno podnebje kakor v Nici. Zato je tudi v okolici polno selskih dvorcev. Saj dobiš tu se- daj mesto prejšnjega močvirja južno prirodo, bogato južno rastlinstvo, a pri vsem tem zmanjšuje morje zimski mraz ter letno vročino.«

Črez eno uro se vrne zdravnik z višjim zdravnikom. Ta nas zopet strogo preišče, a nam konečno dovoli, da se smemo izkrcati.

Umevno je, da me je zelo vznemirilo strogo in dogo preiskovanje zdravnika. Zato sem komaj čakal, da pridem na breg. Hotel sem si v par urah ogledati Batum, potem se pa takoj odpeljati dalje v Tiflis. Dočim ob odhodu navadno ča- kam, da mine prva gnječa, potrudim se sedaj, da pridem čim preje na breg. Predno smo pa smeli zapustiti parobrod, preiskali so nam colni uradniki prtljago. Odprem torej svoj kovčeg, a colni uradnik zahteva tudi moj potni list, ker je bilo na njem zabeleženo, koliko ko- sov prtljage imam. Colni urad- nik mi kmalu pregleda prtjago ter mi vrne moj potni list, katerega vtaknem v notranji žep pri telovniku. Predno sem pa še mogel zadrgniti žakelj, katerega sem imel okrog kovčega, mi popade nek nosač mojo prtljago ter hiti dalje. Ker sem se bal, da iz vreče ne padejo knjige, katere sem skril pod kovčeg, kričim za njim, naj postavi kovčeg na tla, kar tudi stori. Med tem pa, ko zadrgnem žakelj ter uredim prtljago, suče se nosač okrog mene, kakor bi mi hotel pomagati. Kmalu je bilo vse v redu; za vse to sem rabil le par minut, a ta kratek čas porabi nosač, da mi ukrade iz notranjega žepa pri telovniku moj potni list. Neumevno mi je skoraj, da tega nisem za- pazil in da je mogel to izvršiti, ko je mimo naju hodilo ves čas mnogo drugih potnikov. Bil je pač prav spreten in predrzen tat.

Postrešček mi nese potem kovčeg do bližnjega voznika, s katerim se pogodim, da me po- pelje po mestu in potem o pravem času na kolodvor. Dobro jej bilo, da sem se z načrtom mesta vsestransko seznanil že na parobrodu, zato sem si lahko v kratkem času ogledal vse poglavitne znamenitosti mesta. Ko odrineva, kaže mi voznik, da je ob pristanišču staro mesto z bolj ozkimi ulicami. Ver dar je tudi ta del pravilno zidan ter kaj snažen. Sploh je mesto zelo snažno; smeti in drugó nesnago vozijo vsak dan v morje. Kakšna razlika je v tem med drugimi mesti v Aziji ali med Carigradom in Batumom! Kmalu sva bila v lepem drevoredu ob obrežju, ki je nad četrt ure dolg, a nekoliko dalje je Aleksandrovski gaj. V teh dveh so lepi sprehodi. Vidijo se pa tudi razne rastline, ki ne rastejo v Evropi.

Od tu sem se peljal v novo mesto, ki ima krasna poslopja, široke ulice in lepe drevorede. Ulice so ravne in široke, a hiše po ruskem okusu eno-, redko dvo- ali trinadstropne. Vsejed- no narede na potnika prijazen vtis, ker jih večinoma obdajajo vrtovi, kakor je sploh običajno v ruskih mestih.

Najkrasnejša stavba v novem mestu je cerkev Aleksandra Nevskega, katero so sezidali Batumčani v spomin obiska carja Aleksandra III. Stala je črez 850,000 rubljev (765,000 kron), in zidali so jo nad 10 let.

Ko se pripeljeva v bazar (tržnice) izstopim, da ga morem xxx opazovati. Zanima xxx vendar tu ni samo xxx blago, temveč še bolj xxxx narodi, ki se tu zbirajo. V xxx namreč lahko opazujete vse razen Rusov, Francozov, xxx in Angležev še Turke, xxx, Grke, Armence, a izmed xxxx narodov Laze, xxx, Mingrelce, Imeritince, Čerkeze itd. Pač lepa xxx!

Peljeva se potem dalje, da si xxx še velike shrambe za xxx, katerih je 85. Xxxx morejo na enkrat shraniti milijonov pudov ali skoro xxx milijona meterskih stotov xxx. Izvoz petroleja razlikuje od leta do leta, zato pa tudi xxx in trgovini cvete xxx bolj. Najbolj zanimiv je xxx Rotšilda. Židom sicer xxx potovati v Kavkaz xxx imajo pariški xxx drugi židovski mogodci xxx največ tovaren na xxx.

Iz Batuna v Tifis

Xxx si ogledam znamenitosti podam se na kolodvor, kaj krasna stavba. Na xxx je šetala velika množinskega naroda v raznih xxx nošah. Tu sem imel priložnost pazovati kavkaške narode iznati moram, da mi je možato, plemenito xxx kaj ugajalo.

Pot nas vodi začetkoma skozi mestece, kjer so čistilni hrambe za petrolej. Tu celo poseben tovorni kolovoz za petrolej, toliko se ga sem iz mesta Baku ob xxx morju. Pri Baku so studenci petroleja, ki xxx lastnikom ogromnega xxx. Mesti Batum in Baku železnica, ki vozi preko xxx.

Kmalu za Batumom se pridruži železnica morskemu oblivu in vodi dolgo časa ob Ves pribrežni pot pa je redno živopisen. Krasno morje se smehlja lepo v svitu in živahno burbutajo valovi ob bregu in xxx xxx do železničnega xxx. Zdaj je morska gladina z zelenim bliščem, zdaj je vijolično modra. Na xxx strani železničnega tira gledajo zelene gore, med prijazne doline, ki se xxx z večnim zelenjem.

Čez pol ure od Batuma zagledam precej široko dolino v kateri so sedaj naseljeni nasadi čaja. Čajna xxx vpeljali iz Kine ali iz xxx xxx, deloma so jih vzgojili ena na mestu. V naselbinah delajo delavci pod nadzorom Kitajcev, katere so pozvali. Vseh čajnih polj je tu že nad 200,000, a bližnjih krajih so že nad čajnimi nasadi.

Xxx ruska vlada si je tu na posestvo nad 2000 xxx (nad 2000 hektarov ali 4000 oralov), da goji tu nadzorstvom posebnega čajno grmovje, limone, limete, kavine in druge xxx rastline. Čajne liste odtrgajo trikrat: v drugo konec neseca junija, a tretjič za xxx jeseni.

Xxx tedanji car Nikolaj II., mi je pravil gojenec xxx xxx zavoda v Čakvi, se zanimal za naselbine s nasadi. Naročil je na xxx xxx razne izborne stroje teh zavodih vzorno. Dočim danes je pridobivanje čaja in čajne liste v Kini in na xxx kar z nogami ter se pri tem zelo potijo, se dovrši tu to delo s stroji. Zato je pa tudi kavkaški čaj v Rusiji zelo na glasu in dražji ko kitajski. V zadnjih letih pridobivajo v Kavkazu vedno več čaja, in tudi v tem čaka Kavkaz še lepa bodočnost.

Slednjič se skrije po skoro dveurni vožnji morje in mi pridemo v krasen gozd, ki je podoben pragozdu. Stari mogočni velikani stoje zraven šibkih dreves, a povsod bujne rastline, povsod cvetje in celo debla in veje so obdana do vrha s plezalkami. V mnogih krajih so že posekali gozdove, a tu pokriva zemljo gosto grmovje ali pa velikansko praprotje.

Ker je bila vožnja skozi gozd precej jednolična, uredim si svoje reči. Pri tem sežem tudi v notranji žep pri telovniku, a potnega lista ne najdem več. Iščem in iščem, pa zaman.

»Joj meni!« si mislim, »kaj naj poč nem brez potnega lista v državi, kjer ne dobi noben tujec brez njega v gostilnici prenočišča. Kako se povrnem domov, ko je na meji tako strogo nadzorstvo, ter ne pustijo nobenega črez mejo, ne da bi prej podpisal višji policijski urad potnega lista? Kako naj zopet dobim nazaj potni list, ali kako naj si oskrbim drugega?«

Že sem se hotel vrniti v Batum, ko zvem, da je v Tiflisu avstrijski konzulat. Sklenem torej potovati dalje, a ob jednem obvesiti policijo v Batumu, da mi je bil tam ukraden potni list.

Pri Samtredi pride vlak iz Poti, pristaniškega mesta severno od Batuma, zato ostane tam vlak dalj časa. Ko se vrnem od pošte, kamor sem bil stopil, me sprevodnik (kondukter) opozori, da svojih reči ne Ismem pustiti brez nadzorstva v vozu, ker tu zelo radi kradejo. Od njega sem tudi zvedel, da se vozi z vsakim vlakom orožnik ter da sta na vsaki postaji dva ali celo več. Vkljub temu tatvine niso redke.

Šemtredi se mi pridruži Poljak, ki je tudi potoval. Prebredel je skoro že kopo, a zadnje tri mesece Batumu. Leta mi zadane xxx misliti na xxx dobil svoj potni list

»Postrelček, ki ga vam je del, se bo preoblekel ter vašim imenom vtihotapil v večjo gostilno. Tu xxx okradel, ali celo potem bo pa izginil.«

Xxx pa bodo iskali mene - mislim.

»Lepa je ta, xxx bilo za mene, ko bi xxx v lepi kranjski domovini.«

Xxx mi tudi pripoveduje istero zanimivo dogodbi primerni drznosti xxx, kakor imenujejo tu xxx. Še l. 1882. je 20 roparjev xxx neko železnično postajo večkrat so ušli roparji v varno gorsko zavetje, jih je zasledovalo kozakov. Okrog Batuma trme gore izborna skrivališča razni sodrgi in le težko xxx ruski in turški xxx. Dandanes je nekoliko vsem varno pa tu po le vedno ni.

Xxx nadaljujemo svojo južne strani imamo še zelene gore Malega Kavkaza tem ko se odpre na xxx nižina, ob katere vzdigujejo z večnim Pokrite gore Velikega xxx. Vmes pa šumi xxx, roča reka, katero krasijo bregovi. Xxx nekoliko ur pridemo iz vidimo v bližini in dasi, med katerimi so xxx in travniki. Največ jejo tu turščice, katero sejajo ter jo žanjejo septembra meseca. Zrna hranijo v malih barakah. Veliko bolj slikovita in xxx pokrajina, in ne xxx, smemo xxx prištevali najkrasnej xxx.

Xxx staji Rijon ostane vlak nekaj časa, zakaj od tu vodi železnica v Kutajia, xxx cvetlice in krasne hčere daleč po svetu.

Xxx je oddaljen od glavne xxx le 8 kilometrov. Ako v dajo železnico, xxx reč najbolj na smoter ni cilj ali točko, brez krajevni promet; za xxx mnogokrat tudi znaki mesta ob strani in železnico kar naravnost vanjo.

Xxx lonu kakor tudi na drugih postajah je bilo na xxx silno veliko raznega xxx. Na vlak je bil namreč, ker odideta v Tiflis in Baku vsak dan le dva. Kaj zanimivo je bilo opazovati ta narod v raznih xxx vidimo krasne. xxx a tam se počasi sprehaja plemenit Imeritinec. Ima xxx kaftan (vrhnjo suknjo), a xxx štirioglato, malo, z xxx vezilom pretkano čepico (xxx imenovano). Xxx xxx je zelo različna eden obleče v zelenkast rdečkast, tretji v xxx glavo pá si pokriva ta drugi zopet z drugačnem xxx kapo. Mogi si pokriva glavo z modrim dolgim xxx katerega si zavežejo zadej, kakor n. pr. xxx xxx. Tudi v našem je lepa mešanica. Raze xxx, katerega sem že omenil nekega kozaškega čast nekoliko drugih oseb ali francoski noši, so bi topniki raznih kavkaških narodov. Vmes so bili nekaj krasno oblečeni in xxx.

Poljak mi je celo zatrjeval, da nekateri moški nosijo celo moderce. Osobito se v tem odlikujejo Mingrelci, ki so pravi gizdalini, Pred vsem pa vsak gleda na krasno orožje, katero po- dedujejo otroci od svojih starišev. Vsi pa se obnašajo kaj uljudno.

Prav prijetno je potovati v taki družbi. Ruski vagoni (železniški vozovi) daleko prekašajo naše v udobnosti. Za vsakega potnika je tudi v III. razredu določen mnogo večji prostor. Razen tega je največkrat v vakem vagonu ob strani po vsej dolžini mal prehod. njem so tudi stranišča in umivalnice, na postajah pa so iz- borne gostilnice, kjer dobi vsak za zmerno ceno, česar si le poželi.

Semtertja prodajajo sadje ter druge stvari kar v vagonih; kako nam je teknil sladoled, katerega je nekdo prodajal v vagonih okoli poldne, saj je bi- la vročina precej huda. Prodajalci hodijo med vožnjo iz vagona v vagon, in ruske železnice se sploh na vse načine trudijo, da olajšajo potnikom daljno potovanje.

Ko se odpeljemo iz Rijona, imamo na desni strani reko Kvirilo in vlak drdra po Adžametski dolini, da lahko ved- no občudujemo krasne obrežne pokrajine. Na desno kakor na levo se dvigajo velečastne gore, na katerih vidiš polno dreves, grmovja in cvetlic. Celo ogromne skale, skozi katere se vije šumeča Kvirila, so pokrite s cvetlicami in cvetočimi plezavkami, katerih dolge veje visijo v peneče valove.

Pred postajo Bjelgoro se vije železnica po ozki soteski. Hudourniki poškodujejo železnični tir, da je tu večkrat ustavljen promet za več dni, da, za cele tedne. Pač posledica lahkomiselnega opustošenja gozdov, zakaj gore so tu prav go- le kake naš Kras.

Za postajo Maliti se prične vzpenjati vlak vedno višje, da konečno pride do Sumarskega sedla, kjer je sedaj 3 1/4 kilometre dolg predor. Poprej je peljala železnica na vrh gore. Pred predorom je visok oblisk v spomin obiska cesarja Aleksandra III. Ko pa pridemo črez četrt ure iz predora ter nam zopet zasveti južno solnce zagledamo tako krasno gorsko pokrajino, da se njena krasota niti opisati ne da. Saj tu cvetijo cvetlice tako obilno in raznovrstno, kakor se le redko kje vidi. Oko se kar ne more nagledati teh krasot.

Od predora hitimo zopet navzdol in črez eno uro smo v dolini, kjer nas spremlja Kura, kraljica kavkaških rek.

Proti večeru dospemo v Gori, ki ima na hribu velikanske trdnjavo. Vlak drdra dalje skozi Doglaursko dolino, ki je še a vedno lepa, toda že se približa je večer, a ne tako počasi kakor pri nas, ampak zelo hitro, kaokor sploh v jugu. Komaj je zatonilo sonce, že nastane noč. Dalje in dalje hiti vlak in t, mi se približujemo vedno bol v staremu nekdanjemu glavnemu z mestu Gruzije ali Georgije namreč Tiflisu.

Tiflis

Ob 9. uri dospemo v Tiflis. Ko izstopimo, je po ulicah živahno, saj je na vzhodu v poletnem času zvečer živahneje. Zato pa xxx Tiflis v hudi vročini opolnoči pošilja sonce svoje žarke na zemljo. Vročina je namreč mnogokrat po leti neiznosna. Tiflis je stisnjen v ozko dolino, obkroženo z gorami. Sončni žarki se odbijajo od skal in razbelijo xxx sterega ne ohladi xxx. Zato je poleti tu taka vročin da vsakdo, kdor le more spusti mesto ter ostane v xxx do pozne jeseni.

Xxx sem moral najprej xxx, kar v ruskih velemestih za tujca brez potnik ni lahko. Imel sem s saj pismo gostilničarja a v Carigradu na xxx v gostilni Marzelj; se takoj podam v to gostilno in gostilničar bi mi bil prav rad odstopil sobo, a vse so bile zasedene. Konečno se nama, meni in Poljaku, xxx malo sobico z eno posteljo. Vzel sem jo prav rad, saj sem bil prepričan, da bi xxx prav težko prenočil.

Xxx oštir, Gruzinec (xxx se imenuje Gruzija), o večerji pripoveduje o xxx mesta. Xxx nama osobito, da je dobil ime od gorkih vrelcev od xxx besede 'tpili," kar pomeni toplo. Pripoveduje, da so petem stoletju gruzijski car tar Bartang v lovu smrtno poškodovali jelena, ki je krvaveč prilezel do studenca ob xxx. Zgrudi se v to vodo, xxx potem skoči po xxx zbeži, kakor bi ne bil ranjen. Car je zapovedal sezidedavanje svetišča in vrelci so kmalu xxx. Selo se je kmalu xxx in že Bahtanga sin xxx xxx stolico iz mesta xxx v Tiflis.

Xxx nama tudi pripoveduje o slavni zgodovini. Tiflis,

»Malokatero mesto,« govori navdušeno, »je videlo toliko življenja in krvi, toliko xxx bede, kakor naš Tiflis; nič manj ko 29-krat je bilo xxx. V 1500-letni dobi so prišli sem Kazari, Huni, Mongoli, Arabci, Turki in komaj si je mesto opomoglo od kakega napada, že so ga sovražniki vnovič razrušili. Xxx zna koliko nadlog bi mogli prestati tudi v tem stoletju da ga ne vzeli Rusi v svojo xxx zaščitje. To se je l. 1801. vsled splošne gruzinskih vlastiteljev in xxx. Gruzinci smo s tem izgubili svojo svobodo, pač nam sedaj bolje godi ko se nam ni treba bati sovragov. Tiflis je bil xxx, ko so ga Rusi prevzeli v svojo oblast, na pol podrt ter je imel xxx prebivalcev, ki so prebivali v prav slabih kočah. Od tistega časa pa je Tiflis tako napredoval, da je dandanes središče kupčije ter duševnega življenja na Kavkazu in ima nad xxx prebivalcev.«

Xxx gostilničarja sva dalje xxx, da živi v mestu največ xxx, Gruzincev in Rusov, pa so Perzi, Tatari, xxx, Nemci, Grki, Židje, Francozi, Angleži, Čehi itd.

Xxx v gostilnici so bili kaj oblečeni ter so govorili različne jezike.

»Pri nas ni nič xxx,« nadaljuje gostilničar »da se govori po več ko 10 jezikov, saj se govori v našem kraju nad 40 jezikov. Dasiravno je Rusov le petina, je ruščina najbolj razširjeni xxx jezik.«

Xxx je že precej pozno,, ko se podava s Poljakom po zanimivem pogovoru v svojo sobo, ki se je nama kaj malo dopadla. Bila je namreč zelo nizka ter je imela samo eno okno in še to na dvorišče. Ker je bilo zelo soparno, sva morala pustiti okno odprto. Ker bi se pa prav lahko kdo vtihotapil skozi nizko okno iz mostovža v sobo, spala sva nemirno ter se pri vsakem ropotu vzdramila. Na mostovžih so spali sluge kar na tleh. Na vzhodu namreč v gostilnicah ni sobaric kakor pri nas, ampak to službo opravljajo sluge, ki so navadno še prav mladi. Vsled hude soparice me je po noči hudo bolela glava. Vstal sem ter si umil glavo, toda to ni prav nič pomagalo, ker je bila voda pretopla. Vzel sem torej neko zdravilo ter izpil nekaj limonade, in bolje mi je bilo.

Po mestu

Drugo jutro se podava zgodaj v mesto, saj itak nisva mogla spati. Začetkoma sva si ogledala novi ali evropski del mesta, ki je podoben takim de- lom naših glavnih mest. V tem delu se vzdigujejo ponosna poslopja, ogromna skladišča z dragocenimi šipami in tisoč reči iz zapadnih stolic. V nekaterih cestah in ulicah dobimo prav lepe palače; tu so tudi uradna poslopja, učni zavodi in vojašnice.

Ko greva dalje, prideva do palače carskega namestnika, ki ima nič manj ko 70 sob. Zunanjost ni posebna, zato je pa notranjost bogato opremljena, in sicer dobimo tu ne samo evropske temveč tudi azijske dvorane.

Blizu palače je za vsakega tujca gotovo najbolj zanimivo poslopje v Tiflisu, namreč kav- kaški prirodno-zgodovinski muzej, ki je bil osnovan pač šele leta 1867., a je sedaj za petrogradskim in moskovskim muzejem na prvem mestu v Rusiji. V marsičem se sme celo meriti 8 prvimi muzeji vsega sveta. Tu gledamo pravo podobo kavkaških dežel in sicer v njeni preteklosti in sedanjosti. Osobito je živalstvo prav dobro zastopano. A tu ne stoje živali kakor podobe iz voska druga zraven druge, ampak tu se vidijo v skupinah, n. pr. divji kozel leza črez skale, onemoglo kamelo raztrgajo šakali in razne ptice itd.; drugod zopet je močvirje z raznimi pticami, a razen tega so še druge zanimive skupine. Ko vstopiva s Polja- kom v ta oddelek, zadnji ves prestrašen odskoči. Pri vratih je bil namreč prav umetno napravljen tiger, ko ravno s taco pobije neko žival. Bil je izborno prirejen, kakor bi bil živ, h čemur je še bolj pomagalo tudi to, da so stene in tla predstavljale neko pokrajino, kjer se še dandanes nahaja tiger.

V drugem oddelku nam mnogoštevilne skupine v prirodni velikosti kažejo narodne noše vseh v Kavkazu živečih rodov, med tem ko nam lesena majhna poslopja predočujejo njene hiše in orodja. Njihovo vsakdanje življenje in zabave nam pa e zopet kažejo razne skupine, n. pr. Gruzinci plešejo lezginko itd.

Razen tega in vojno-zgodovinskega muzeja je še drug muzej in zavod za svilorejo. V zavodu so tudi tečaji za narodne učitelje. S svilorejo se pečajo namreč v Kavkazu na več ko 1,500 krajih. Razen tega se zanimajo na tem zavodu tudi za čebelarstvo, ribarstvo itd.

Iz muzeja sva se podala v mesto. Med tem, ko sva šla v novem mestu xxx poslopja in palače, xxx v starem mestu zopet nizke male prodajalnice, xxx xxx. Poprej evropsko xxx, evropska noša - tu xxx o tem. Tu je vse azijsko - od ozkih, krivih ulicah se xxx tuja ljudstva v xxx tujo govorico in xxx vpitje množice se meša xxx živalij.

Xxx mesto se, odkar so xxx Tiflis, ni izpremeni xxx so hiše stare in ulice xxx krive. V tem delu xxx vedno Azija s svojo različno, a deloma xxx xxx posebnostjo. Zato Evropejec redko sem in xxx le iz radovednosti.

Xxx mesto se razširja ob straneh Kure ob skalovitih gorah, ki obdajajo Tiflis od strani. Pač je v dolini, sedaj novo mesto, xxx, toda staro mesto xxx poprej v zatišju xxx.

Xxx zanimivo za tujca je v mestu tudi to, da tu xxx xxx na vzhodu xxx hiše kakor v hišah. Xxx revnejši prebivalci opravljajo vse svoje opravke iz hiše. Prodajalnice, delavnice rokodelcev itd. so ob xxx popolnoma odprte, tako da xxx lahko opazuje. Xxx pa se umivajo jedo in govorijo, ne da xxx motiti od mimogredočih.

V bazarih

Bolj zanimiv je v starem "majdan" ali tatarski (tržišče). Majdan nam podaja od jutra do xxx kaj slikovito in xxx. Tu srečamo vse xxx in tej pisani množici zahvaliti Tiflis svojo xxx vnanjost. Pred xxx namreč tuj svet poln nogovrstnosti. Povsod gneča in gluši nas iz zvončekov, poganjačev xxx, bivolov in kamel, xxx blodenih nosačev, a xxx zanimajo razni xxx korak nam namreč druge skupine ali xxx zastopnike raznih narodov.

Xxx zastopniki raznih narodov so bolj ali manj ni ter imajo bolj ali krasna orožja. Tujcu je težko razločiti te xxx xxx ali po govoru, saj Kavkazu nič manj narodov. Večinoma pa so ti ljudje z raznimi xxx. Teh kap vidimo v oblikah vse polno in xxx moramo, da jih nosijo v vročini: ne denejo jih be jim tudi znoj curlja z glave. Tudi po noči xxx, samo da jo potiska malo nazaj in se vležejo. Da, celo pri umivanju xxx denejo z glave, saj navadno le kratke lase. Xxx vpitjem prodirajo xxx prodajalel, delavci in nosači. Veliko vpitja povzročajo tudi izvozčeki, ki venomer "kabarda" od italijanske besede t. j. varuj se. Ti iz imajo že evropske xxx. Zato pa rabi Kavkazec še najraje dvokolesno xxx "arbo," xxx priprosti. Xxx kolesi sta zbiti z osjo in xxx vleče po 4 do 6 volov. Xxx nekaterih xxx vidimo xxx "burdjuke," xxx z vinom ("burdujk" narejen iz bikove xxx xxx, na katerih je ali zelenjava, so xxx ženi osli. Semtertja, a vendar že bolj redko, se prikažejo tudi kamele. V dolgi vrsti pridejo karavane; spredaj bradat Tatar, kateri pelje prvo žival za uzdo, a zadaj sledijo druge za vrv na prejšnjo privezane. Komaj so izginile kamele, že se prikaže druga karavana, namreč perzijski kupci z malimi konji, ki imajo kragulčke in zvončke. Tako sledi v majdanu podoba za podobo in ni mogoče natančno opisati vsega, kar potovalec tu vidi.

Ko stopamo dalje, pridemo vi armenski bazar, kjer je življenje še živopisneje kakor na majdanu. Tu so namreč prodajalnice zelišč in sadja in razne delavnice. Vrišč je vedno hujši, kolikor dalje gremo. Vsak prodajalec poskuša namreč svojega soseda prekositi v privabljanju in pohvali svojega blaga. Zato vsak vpije kolikor mu je mogoče, a razen tega tolče z utežem na tehtnico ali na mizo itd.

Sadje in zelenjava je zelo cena, saj tu podnebje zelo pospešuje rast. Ako pa hočeš kot tujec kupiti kaj od Perza ali Armenca, zahteval bo začetkoma veliko več, kakor stane pri nas sadje n. pr. na Dunaju, kamor ga morajo privažati iz daljnih krajev. Dolgo časa se moraš pogajati, a tudi konečno moraš več plačati kakor domačin.

V armenskem bazaru delajo tudi rokodelci in sicer po vzhodnem običaju pred očmi vseh mimoidočih. Delavnice so več ali manj globoke dolbine v zid, ki dobivajo luč od proti ulici obrnjene strani. Izložbe in vrata iz šip so le v onih, kjer se prodajajo moskovski izdelki. V delavnici sedi mojster sredi pomagačev ter izdeluje blago, Tako se vidijo v tem bazaru kova- či, zlatarji, skrinjarji, krojači, črevljarji, brusači in množica drugih rokodelcev ob pridnem delu, pri katerem glasna zabava in petje prevpije ropot orodja.

Najbolj zanimivo je opazovati zlatarje, ki izdelujejo s priprostimi orodji kaj fine zlatarske izdelke. Nič manj pa je zanimiva delavnica in prodajalnica orožja. Nekoliko dalje. je tujezemska pekarna, ki se imenuje "torfej." Njena peč je večja jama z jajčasto obliko. Spodaj je oglje in ostanki drv. Kaj zanimivo je videti, kako pek deva testo po stenah. Ravno, ko pridemo mimo, drži je v desni roki. Kar se prekopiene v peč in s svojim sopotnikom Poljakom sva videla samo njegovi bosi nogi, s katerimi se je držal vrh peči. Poljak se radi tega zelo prestraši, ker je domneval, da se je pek ponesrečil. Črez nekoliko trenutkov pa pripleza zopet iz peči in ponavlja to toliko časa, da napolni spodnje stene. Zgornje stene napolniti mu je bilo veliko lažje, a ko so bile stene polne, pokril je zgoraj peč z desko ter s toplimi cunjami. Kruh, katerega na ta način spečejo, ni mnogo višji ko dva prsta. Tako pečejo tudi drugo pecivo.

Xxx bazarih so povsodi tudi, xxx kuhinje, t. j. z deskami in trsjem pokriti, a drugače prostori, kjer lahko se xxx nizek stolček. Tu kuha xxx in "čihirtmo" (xxx drobničnega ali kurjega pripravljeni z zelenjavo ter pripravljajo "kebab" xxx drobnično meso, xxx xaminovcem) ter druge Tatari in Perzi cenijo xxx drobnično meso. Vse te pripravljajo v peči, ki ima večjih in manjših luknji ki so napolnjene z gorečim ogljem. Jedo seveda tudi hodni način, namreč kar sami. Ne smeš se torej čuditi ako dobiš naročeno jed kar na krožniku ali kar na listu xxx brez vilic in noža. Pribora namreč ne poznajo, nož ima itak vsak seboj. Tudi ("duhanov") je mnogo xxx so z različnim xxx, ki pije tu ceno vino xxx glasni zabavi.

Xxx v bazaru so največ Armenci in Perzi, manj Tatari in Gruzinci, ki nimajo xxx kupčije in se pečajo xxx rokodelstvom. Razen moških srečamo tu xxx žensk, a največ Gruzijk in Armenk, ki se pa po oblačilih xxx razlikujejo. Zene in dekleta revnejših slojev nosijo šivano xxx temno ali popolnoma črno xxx, a kot pokrivalo vezano to iz žameta in črez pleča xxx tanjčico. Večkrat xxx tanjčico črn robec, ki sebno ukusen ter lase xxx zakriva.

Xxxna Kavkazu zelo lepe je že znano. Pretiravali xxx, ko bi trdili, da so xxx. Tudi ne traja lepota dnih krasotic dolgo, ker se postarajo.

Xxx sem si ogledal staro mesto xxx xxx in druge xxx, peljem se s Poljakom v mestje Navtlug. Poljak je tu obiskati nekega znancem s katerim se je pred tremi xxx iz Odese v xxx. V tem predmestju je xxx, katerih je v Tiflisu več. Razen tega je obrt razširjena in rokodelci xxx cele ulice. Zadnji so xxx v razne zadruge, ki sel imenujejo "amkarstva."

Xxx si ogledava neko xxx, potem se pa podava v svet. Pili smo prav dobro al močno kahetinsko vino. V noč smo se zabavali, a zamudila zadnji tramvaj. Morala sva se zaradi tega peš v mesto.

Med potjo sva opazovala nekoliko časa velik pretep med xxx in Tatari. Takega vpitja rjovenja pač še nisem čul dar. Saj se pa tudi niso xxx radi osebnega sovraštva, xxx vsled verskega nasprotja med Tatarl in Turki se skoro sovražijo med seboj, kakor vsi mohamedanci sovražijo tajane. Tatari namreč spadajo med mohamedanskemu razred Alitov, ki ne pripoznajo xxx Carigradu za svojega glavnega poglavarja.

Pozno v noč sva se a Polja- vrnila v svojo gostilno. Tu dobila lepo sobo na ulico. noči me prebudi velik vrišč ulici. Odprem okno in na zapazim zopet Tatare in xxx, ki so se pretepavali toliko časa, da so jih razpodili xxx. Kakor so mi pravili drugi dan, se ponavljajo vsako ti pretepi po neki slavnostno xxx katero praznujejo Tatari. Prihodnje jutro se podama prej v najznamenitejše cerkev xxx. Kar hitro obiščem katoliško cerkev v Nikolajevski ulici, nič posebno velika, a kaj lična. Ko sem prišel v cerkev, zbran je bil v nji že raznovrsten narod. Največ je katoličanov na Kavkazu Poljakov, katere so večinoma Rusi pregnali iz Poljskega na Kavkaz. Od domačinov so samo nekateri Gruzinci katoličani, a od inostrancev je tu največ Italijanov iz Tirolskega, ki delajo pri železnicah in drugih podjetjih. Razen katoliške cerkve je še več pravoslavnih in armenskih ter nekoliko mohamedanskih molilnic.

V kopeli

Pozneje se podam v kopališče, ker tifliška kopališča slovi jo daleč po svetu. Razen kopališč v reki Kuri so namreč tu še žveplena kopališča, ki so še iz starodavnih časov znamenita, saj se je ravno zaradi njih sezidalo tu mesto, kakor smo že omenili.

Poleg mnogoštevilnih navadnih toplic v Tiflisu najbolj slovijo toplice "Cihis Albano," ki so najbolje urejene. Tudi te toplice imajo gorek žveplen studenec. Da pa ta zdravilna voda še bolje vpliva, gnete in drga vsakega obiskovalca sluga kopališča, da je joj.

Ko se slečem in stopim v sobico, vzame mi sluga rjuho, v katero sem bil zavit, ter me polije dvakrat z vodo, ki je bila kaj gorka. Nato me položi nad marmorno desko, kjer mi v malo minutah pretvori vse telo v mehko testo. Obere mi namreč vse moje kosti, da sem čutil, kakor da bi ne bila več nobena kost cela. Vsak člen namreč posebej "izlomi," pričenši s členi na rokah. Ako bi me pustil v tem trenutku, ne znam, ako bi se sploh bil mogel ganiti. Nič kaj prijetno čustvo me je zaradi tega prešinjalo. K mojemu zadovoljstvu začne zopet člene sestavljati in zadobile so zopet večjo moč. Kmalu me je postavil na noge in čutil sem pravo jakost in svežost. Nato me drga z grobo rokavico po vsem životu ter me polije s peno mila, katero je izpuščal iz tanke cevi. In znova me drga z rokavico po vsem životu. Z veseljem sem občutil, da se kri zopet hitreje pretaka po telesu in da sem bolj čil kakor pred kopanjem.

Voda je topla 43 stop. do 46 stop. C. Rabi se namreč pri skopanju tako topla, kakor prihaja iz zemlje, kar je začetkoma kaj neprijetno. Razen tega me prime sluga, radi nevarnosti do kapi, za glavo ter me potlači popolnoma v vodo. Pravi vesel sem bil, ko me je sluga pustil v miru, še bolj pa, da sem se vrlo dobro počutil.

Po kopeli greva s Poljakom na Mtacmindsko goro, ker je raz te najlepši pogled na Tiflis. Pot je bila prav dobra, a na mnogih krajih so bili napisi, da se sme hoditi samo po potih ter da se ne sme poškodovati novih nasadov. Blizu ceste smo videli namreč mladoletna gozd- na drevesa, katera je dala nasaditi ruska vlada.

Se pred nekoliko desetletji so bile gore okrog Tiflisa pogozdene. Te gozde pa so popolnoma opustošili, tako da so bile gore pred nekoliko leti še popolnoma gole. Pomladi pač zraste visoka trava, a ta se posuši v letnem času popolnoma. Zemlja postane tako trda kot rog, zato pa tudi ob nalivih na- stanejo naenkrat hudourniki, ki odtrgajo pela poslopja. Radi tega v zadnjih letih pogozdujejo te gore.

Xxx šla s Poljakom na xxx goro, zbirali so se xxx črni oblaki. Mislila sva, da ne bo nič hudega. zato se podava gor. Med potjo naju pa zaloti kavkaški naliv. Hočeva se đe vrniti, ko zagledava na vrhu neko gostilnico. Zaideva v njo in počakava, da mine najhujši naliv.

Ko neha deževati se podava na goro. Od tu sva uživala xxx razgled. Gore xxx xxx so bile zakrite sivimi oblae, zato je bil xxx zanimiv pogled na Tiflis.

Pred nama se je razprostiralo xxx na obeh straneh Kure xxx z vsemi predmestji xxx še le videl, kako xxx in koliko lepih vrtov je v predmestjih. Najbolj xxx pa je bilo to, da so na ulicah starega mesta xxx v dolino dereči potoki. Kura je naenkrat zelo narasla. Da bi pa hudournik ne naredil škode in ne zamašil kje xxx pazili so neprenehoma mnogi mestni delavci.

Nazaj grede sva šla na drugo pot proti predmestju Vera. Xxx pa se napotiva v Muštajid. Muštajid je namreč xxx gaj, kjer se zbirajo Tiflici zvečer v zabavo in xxx. Ko pridejva v vrt ter gledava krasne drevorede, xxx da so celo ograje iz xxx rož in grmovja. Po pot je sprehajalo mnogo xxx, drugi so posedali po klopcah.

Xxxx se vseveda v nekem xxx poslušava pevce, ki so peli večinoma žalostne pesmi, Xxx so spremljali na xxx (vrsta goslij) ter na xxx (vrst dudov). Xxxx predstavljali na odru xxx ples "lezigo". Pri xxx sos premljali tudi xxx obsojili iz več godal, xxx klarinetom podobnih pihal.

Ko se je pričel ples, naredila xxx družba krog, a pri tem xxx ločeni po spolu. V krogu je bil en mož z deklico xxx, katera se vendar nista držala za roke, ampak sta xxx izvajala razne podobe, ki so bile težke in zahtevajo xxx izurjenost. Ostali pa so pri xxx ploskali po taktu z rokami.

Naslednje jutro si ogledam še xxx zanimivosti mesta. Pred xxx mi je bilo obiskati avstrijski konzula radi potegne xxx. Omenil sem že, da sem bil xxx v Batum, ko sem xxx, da mi je bil potni list ukraden. Plačal sem tudi xxx na gostilnico Marzelj, xxx za pa ni bilo, podam se proti xxx k avstrijskemu konzula.

V pisarni pripovedujem, kaj se mi je pripetilo. Avstrijski xxx me pa nič kaj ne potolaži. Trdil je celi, da je v teh xxx mnogokrat bolj xxx izgubiti potni list kakor svoj denar. Pripoveduje xxx tudi, da se na Kavkazu xxx ionostranski potni listi več kakor 2000 rubijev (508 xxx) ter da skoro ni misliti, da bi ga dobil nazaj. Tudi mi ni hotel nerediti toliko časa xxx, začasnega, da se xxx izkazal s krstnim listom. Nasrečo pa mi vendar izgotovi potni list ter mi naroči naj se oglasim v pisarni, ko zopet pridem v Tiflis. Do tje xxx hoče potruditi, dobiti nazaj xxx potni list ali mi bo pa izgotovil drugega, s katerim bom mogel potovati domov. Xxxx je bilo torej, da sem imel svoj krstni lista, zakaj drugega če bi obtičal toliko časa v Tifli-su, da bi dobil od doma drugega, kar bi trajalo najmanj tri tedne.

Z začasnim potnim listom sem potoval dalje po Kavkazu. Ko sem se pa vrnil črez 14 dni nazaj v Tiflis, dobil sem nazaj od avstrijskega konzula moj pravi potni list. Konzul mi je tudi pripovedoval, da je dobil od policije iz Batuma obvestilo, da se je nekdo javil v nekem hotelu pod mojim imenom ter da je isti na moje ime v Batu- mu naredil veliko dolga. Ko pa je došel moj brzojav, so ga takoj prijeli, a moj potni list poslali konzulu v Tiflis.

V mohamedanski šoli

Ta dan sem se seznanil tudi z nekim ruskim učiteljem, ki je bil sicer doma iz Odese, a je že mnogo let služboval na Kavkazu. Samoumevno je, da sva se pogovarjala največ o šolstvu v Tiflisu in na Kavkazu sploh. Ruski učitelj mi je pripovedoval, da napreduje šolstvo na Kavkazu v zadnjih desetletjih kaj zelo.

»Toda,« pristavil mi je, »mohamedanci naše šole še vedno prav malo obiskujejo, temveč samo svoje verske.«  Ko mu izrazim željo, da bi si rad ogledal tako šolo, opomni mi, da je to prav lahko mogoče, ker je dobro znan z nekim mohamedanskim učiteljem. Dogovoriva se torej, da me drugi dan pelje v to šolo.

Drugi dan se snidem z ruskim učiteljem na določenem mestu. Ko se približava šoli, ki je navadno prizidana "mečeti" (mohamedanski molilnici) in v kateri stanuje tudi "mula" (hodža ali duhovnik-učitelj), slišiva veliko vpitje učencev. Poprosim ruskega učitelja, da me naznani. Črez nekoliko časa se vrne z mohamedanskim učiteljem, ki je imel na glavi turban. Le ta me pozdravi in me povabi, da stopim v šolsko sobo.

Šolska soba ni bila posebno velika ter ni imela nikakršne oprave. Tla so bila pokrita s preprogami, a na njih so čepeli dečki, ki so imeli pred seboj svoje knjige. Ti pa, ki so pisali, držali so v levi roki na knjigi zvezke, a tintnike so imeli privezane ob pasu. Dečki so bili pokriti s čepicami, nekateri pa so bili gologlavi. Glave so imeli večinoma obrite, le na straneh. ob ušesih šop las.

Ko vstopimo, se učenci niso dosti zmenili za nas, ampak se učili dalje ter kimali pri čitanju z glavo v taktu. Učenci namreč tu čitajo vsi glasno, vsi hkrati, a ne v koru in ne vsi istega sestavka, ampak vsak kaj drugega. Začetnik se uči prva znamenja med tem, ko si njegov sosed vbija izreke iz korana, t. j. svetega pisma mohamedancev. V mohamedanskih z četnih šolah ("maktabih" ali "mejtefih") so večinoma le dečki, ker "bibikalfasos" (dekliških šol) je na vzhodu le malo. Deklice le redko obiskujejo šole.

Pouk traja v mohamedanskih šolah od 6, ure zjutraj do 5. ure popoldne, izvzemši dve uri opoldne. Petek je prost dan, in ob četrtkih traja pouk le do 12. ure. Kot plačo za pouk dobi "mula" ponekod za vsakega učenca mesečno po 10 do 50 kopejk (26 do 128 vinarjev), razen tega v nekaterih krajih Re vsak četrtek navaden kolač in vsak mesec kolač iz rozin. Pouk učencev se prične z besedami:

»Vsegamogočni bog, razsvetli srce svojega sužnja; tvoj suženj je mohamedanec, ki hrepeni po tem, čitati koran; on prosi za tvojo pomoč, ker je veliko grešil.»«

Xxx koma se uči učenec abecede, xxx "allah," t. j. učenje xxx pamet tetjih besed. Ako naučil, dobi en dan prostga xxx, katerega porabi, da prinese darilo. Potem se xxx korana. Ko se je nauči nekoliko oddelkov knjige, priredijo učitlju xxx in zahvalno procesijo, katera xxx pri sorodnikih učenca in kolače za učitelja. Tudi poznejšim učenjem se xxx te procesije.

Xxx se učijo v arabskem potem sledi nekoliko v perzijskem jeziku, a xxx xxx xxx jeziku se konča pouk učenci se torej učijo na pamet xxx iz korana, pravljice, pripovedke, stihe samo v njim razumljivih jezikih.

Xxx pridemo v sobo, ogleduje tekoliko časa učence, kako berejo, potem pa se vsede v preprogo. Zraven njega xxx alo edino in najvažnejše teh šolah, namreč vsedem se zraven njega na stoliček, katerega je xxx mula prinesti mi, ter ponudim cigareto. V teh namreč kadi učitelj od do večera. Med tem, ko učenci učili, sva se pogovoriva o marsičem, ker je bil kaj radoveden, kakšne so pri nas. Govoril je xxx slabo rusko ali pa ni hotel xxx nama je moral biti za xxx ruski učitelj, ki je dobro razumel tudi xxx.

Xxx je začel mula xxx raševati. Prišli so po xxx do njega, da so xxx, česar so se naučili. Kdor ni dobro znal, bil je in čeprav je grozno xxx noben drug učenec ni za to, ker je tepenje tukan nekaj vsakdanjega. A xxx izpraševanjem niso drugi xxx molčali, temveč so se xxx glasno dalje.

Xxx zaukaže mula svojim učencem mir ter jim pripoveduje nekaj v tatarskem jeziku. Kakor mi je pozneje tolmačil xxx učitelj, pravil jim je, prišel iz daljnega zahoda. Zato so me tudi učenci kaj xxx ogledovali. Potem prosijo mula, da mu pripovedujem xxx kaj o naših razmerah, in pove to svojim učencem. Xxx sem mu na to marsikaj Med drugim tudi to, da pri obiskujejo dečki in deklice javne ljudske šole. Mladi xxx ki so kaj pozorno poslušali, to jim ni nič kaj posebno dalo. Da v njihovih očeh dignem malo našo šolo, povedujem, da se vrše pri xxx slavnosti, na katerih xxx pogoščeni s pecivom kar se jim je mnogo bolj xxx. Konečno pa de xxx:

»Pri nas je palica prepovedana in učitelj, ki jo rabi, je stro kaznovan.«

Xxx učitelj, mula, ni hotel reči svojim učencem!

Zahvalim učitelja ter ga prosim ako smem podariti učencem nekoliko bonbonov. (Xxx so namreč na vzhodu xxx zelo v čislih.) Ta mi kar z prstom pokaže, naj jih vržem učence, kar takoj storim. Xxx, ko so se učenci valjali in ruvali po tleh, da bi dobili kaj bonbonov, odšel sem iz učilnice.

Nekje sem čital, kako tu uči skrbi za reden obisk šole. Xxx pogreša katerega, učenca xxx, da se potepa, pošlje xxx starejše učence ponj. Ko ga pripeljejo v šolo, položijo xxx na tla, vtaknejo noge v xxx ali ga pa položijo na desko, ki ima dve luknji, ter ga xxx do podplatih. Učenci, ki so ga zasačili, ga smejo v nagrado tepati prvi. Pravijo, da to sredstvo zelo pomaga!

Obisk mohamedanske šole je bil zelo zanimiv in zadovoljen sem se vračal z ruskim učiteljem v mesto. Med potjo sva se seveda pogovarjala o teh šolah.

»Kaj jim koristijo te šole,« pravi ruski učitelj.

»Naučijo se v njih samo čitati in pisati ter na pamet nekoliko rekov, pravljic in pripovedek, ne da bi razumeli, kar znajo. To pač nima nobene vrednosti v vsakdanjem življenju. Ako se ozirate tu v Tiflisu, lahko se takoj prepričate, da se morajo Tatari zadovoljiti s prav nizkimi služba mi, dočim je mnogo drugih Kavkazcev v najboljših službah. Sicer pa tudi mohamedanski učitelji ne morejo veliko drugega učiti, ker sami veliko drugega ne znajo.«

Kateri hočejo postati mohamedanaki duhovniki ("hodie" ali "mule"), vstopijo, ko zapustijo začetno šolo, v "medres," t.j. mohamedansko versko učilišče. Tu se učijo največ pri razlaganju korana ter se zanejo vaditi v "sarfu," t. j. v začetni arabski slovnici in arabskem jeziku ter turškem tolmaču. Pozneje pridejo na vrsto še nekatere druge knjige. Vse pa se uči tako še dandanes kakor pred 300 do 400 leti, a ko "zofta" (dijak) zapusti črez 10 do 15 let "medres," zna le malo stihov pravilno čitati. Učijo se namreč tu leta in leta, čitati arabske knjige, ki so pisane s kraticami, ker pri pisanju Arabei izpuščajo samoglaanike.

Zanimivo je tudi to, kako predava hodža v medresu. Za predavanje je namreč samo ena dvorana, katero pohajajo vsi zofte. Začetniki kakor oni, ki obiskujejo medres že črez 101 let, vsi skupaj poslušajo predavanje. Za zofte je namreč samo eden učitelj ali hodža, a ker je zoft mnogo in ne morejo vsi naenkrat v malo dvorano, se dele v dva oddelka.

Vsakemu oddelku predava hodža po vrsti od jutra po eno uro na dan in sicer, kadar se mu ravno poljubi. Mnogokrat pa hodže ni po več dni, ker ima drugod opravila, saj ni dolžan redno predavati. Tudi nikdo ne vpraša, ali je mula predaval ali kako je predaval, zadostno je. ida vlada občno mnenje, da iz teh učilnic pridejo učeni pismouki.

Mohamedanske verske šole torej ne prinašajo prebivalcem o nič koristi, da, uničile so celo prejšnjo omiko in blagostanje. Prej so bile namreč tu cvetoče pokrajine, dokler niso vdrli v te dežele uničujoči Mongoli in pozneje Tatari. Križ se je moral umakniti polumesecu in Kavkaz je delil usodo drugih azijskih dežel, kjer gospoduje mohamedance: padel je zopet v trinoštvo. Poprejšnje šole so izginile, a nadomestili so jih samo s turškimi šolami, kjer mule navdušujejo svoje učence k sovraštvu do drugovercev, uči jo jih na pamet molitve v učencem nerazumljivih jezikih, a o vsem drugem pa sami največ le malo znajo, torej tudi svojih učencev učiti ne morejo.

Mohamedanci se torej vzgojujejo v nevednosti, zato tudi prav nič ne napredujejo. Med tem, ko vidiš med drugimi krščanskimi narodi povsod sledove blagostanja, so mohamedaneske vasi večinoma bedne. Ako nimajo dovolj zemlje, preživi- jo se navadno s težkim delom. -Ker pa niso obiskovali pravih sol, vzprejemajo se največ le za najtežja in najnižja dela. A tudi v rudnikih in drugod, kjer delajo z drugimi delavci, plačajo jim mnogo manj kakor kristjanom. Tako se kaže tudi tu, kako resniče je pregovor:

»Nevednost je najdražja reč v deželi.«