Navada starim pivcem je
Po dnevi kak po noči:
Iz čas da staro vince se,
Iz ust beseda umna toči;
Zakaj, kjer manjka enega.
Tam tudi drugo ne velja;
Oboje hodi s parom.
Glej ! vinski modrijan stoji
Visoko nad grdobo,
Nad dolom kakor liriti moli
V neba čisto jasnóbo.
Hribóve sólnca luč krasi.
Nam sije v lica in oči
Plamen iz polnih ktipic.
Čem globlje v vino lezemo.
Tem više duh nam leta;
Ko v vincu brado kopljemo ,
Ves svet nas krog obšeta.
Zameknen z nami v vinjenost,
Zatopljen ves v zameknenost,
V popitje, petje, ljubav.
Povejte, ka,j v pobót nam dà.
Ves svet'za to življenje?
Za slast, ki z vinca nara smehlja,
Kdo dà nam povrnénje?
Le nekaj znam, kar lepši je :
Hafiza, kader ona me
S poljubki vsa osiplje.
Ker kratek je življenja čas,
Naj modrim bo pravilo:
Da dobrega, kar sreča nas,
Nikdar nij preobilo!
Zato, prijatelj, muhe v stran!
Pak z nami bodi modrijan!
Glej, sohico brž zahaja.
