Iz kmetijskiga zbora na Dunaji
| Iz kmetijskiga zbora na Dunaji Fidelis Terpinc |
Podpisano kot Fid. Terpinc.
| |||||||||||||
Prišle so na dalje v posvetovanje kmetijskiga zbora tudi vodne pravíce.
Dozdej ni imelo kmetijstvo tako odločenih pravíc do vode, kakoršne je imelo obertnijstvo in rokodelstvo, ‒ in vender je voda tudi za kmetijstvo silno potrebna pomoč. Zatorej je ministerstvo pràv storilo, de je tudi vodne pravíce kmetijskimu zboru v posvetovanje odločilo, de se bojo po tem prihodnje postave v ti reči tako osnovale, kakor so pravične za obertníjo in kmetijo.
Kér sim se jez temu razdelku (Section) pridružil, sim tudi nalogo na-se vzel, sklepe občniga zbora v Novícah bravcam oznaniti. Tóle je bilo sklenjeno:
1) De naj bo pripušeno, prihodnjič vode, ktere se bojo za pomók travnikov ali druzih zemljá potrebne spoznale, po srenjskim ali soseskinim zgovoru vsak teden skozi 24 ur (večidel od sabote ob šestih popoldne, do nedelje do šestih popoldne) od potoka, vodnih grap ali mlinšic odpeljavati in na travnike i. t. d. napeIjavati; samo pri plavših ali tacih fabrikah, ktere morajo zavoljo svojih potrebnih del neprenehama delati, se ne sme to terjati.
2) Kjer več srenj ali sosesk očitno spozná, de koristnost ali dobiček pomóka travnikov (Bewässerung) vse druge dobičke preseže, ktere voda sicer dati zamore, se mora pripustiti, de se ta voda v prid pomóka oberne. Tode ta pravíca se zamore le po tem zadobiti, če se tistimu, ki je dosihmal pravíco do vode imel, ta pravíca popolno odkupi. (Takó je sklenil enoglasno kmetijski zbor; pričijoči poslanci obertniškiga in rokodelniga družtva pa so se enoglasno ustavili temu sklepu).
3) Vodne znamnja (Haimstock), od cesarskih gospósk postavljene, naj se prihodnjič pri vsaki vodni naredbi zovoljo spričevanja pravíc napravijo.
4) Če so kje vodne rake ali mlinske kolésa tako malopridno napravljene, de se v škodo bližnjih kmetijstev veliko vode pogubí ali potrati, ktera bi se pri dobri in umni napravi rak in koles lahko v prid kmetijstva obernila, naj bo posestnik slabih vodnih rak in mlinskih kolés k popravi malopridnih naprav primoran, ‒ tode popravo morajo tisti na svoje stroške (unkoštinge) storiti, ktere bo dobiček zadel, in ta poprava mora taka biti, de sicer posestnik mlina i. t. d. nobene škode ne terpí.
5) Družbe, ktere bi utegnile vkupej stopiti za pomók ali nasproti za odpravo močirnosti travnikov in sploh za pravo peljanje vodá, naj iz sebe izvolijo vodno gosposko, ktera ima vse vodne pravíce in naredbe po postavah varovati.
6) Tam kjer dve tretjíni (dva driteljca) gruntnih posestnikov v enim kraji, kjer je pomók potreben spoznan, družbo za pomók napraviti želite, se mora tretja tretjína temu sklepu vdati in pristopiti, ali hoče ali ne hoče. Glasovi (štime) se pa ne štejejo po številu glav, ampak po méri gruntniga posestva. Preden se naprava pomóka začne, se mora gosposki vse na znanje dati, kako se misli to delo izpeljati.
Fid. Terpinc.