Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Hironim Ullrich)
| Iz kmetijskiga zbora na Dunaji (Hironim Ullrich) Hironim Ullrich |
| |||||||||||||
Od gojzdov.
Posvetovanje kmetijskiga zbora čez tretji razdelk ministerijalniga predloga, namreč: posvetovanje čez občinske, sedanjimu času primerjene gojzdne postave, je prišlo poslednjič na versto. Gojzdne (borštne) postave so važne postave, in z dobro vestjó zamoremo rêči, de smo se sploh za tó, kar smo za dobro in koristno deržavi in deželam spoznali, krepko potegovali.
Spoznati moramo, de taka občna gojzdna postava v sedanji naši dôbi neogibljivim potrebam tudi naše kronne dežele vstreže.
Kakor se zdaj pri nas in tudi drugod z gojzdi ravná, po njih roparsko gospodari, in neprenehama pleni, in brez vse mére in gojzdniga reda posekuje ‒ ne bo dolgo terpélo, de nam bo ene nar potrebniši rečí ‒ lésa ‒ zmanjkalo; de naše deželno obertništvo, ki nektere kraje zkorej popolnama preživí ‒ in ž njim veliki pripomočki k življenji, vničeni bodo. ‒
De bi se pa ta nevarnost tudi od naše ljube krajnske dežele, kakor tudi od cele deržave odvernila, potrebujemo novih, času primerjenih postav, ktere pa ne smejo kakor gojzdna postava od léta 1771 ne le na popirji ostati, ampak morajo v djanji izpeljane biti.
Pod starim kopitam nam je bilo ukazov in podukov na kupe danih za krepko varstvo in ohranjenje gojzdov, za njih spešni in deržavnimu gospodarstvu pomagajoči in naravopotrebni (naturnothwendigen) namén, brez de bi bili ti koristni poduki kaj obveljali. ‒
De je res taka, ozríte se po svetu in poglejte gojzde, kakošni večidel so! Iz teh vzrokov smo mogli predlog visokiga ministerstva za kmetijske zadeve, za novo gojzdno postavo, s hvaležnim veseljem tim več sprejeti kér se nam je sicer zlo bati, de bi se naši gojzdi popolnama ne pokončali, in kér bo skerb ministerstva, de te postave na vzdolj in vzgor obveljajo in de bodo v djanje vpeljane, resnična skerb. ‒
Pri osnóvi vodíl nove gojzdne postave se je ministerstvo kmetijskih zadév tega gotovo praviga pravíla deržalo, de se ima nekaj gojzdov v celi deržavi za hišne in kmetijske potrebe, kakor tudi za oživljenje in varstvo obertništva in rokodelstva zmirej v dobrim stanu obderžati, in de se tudi na to nikdar pozabiti ne smé, de gojzdi so potrebni za ohranjenje dobriga zraka (ali ljufta), za rodovitnost zemlje in prijetnost stanovanja v naših deželah.
Občno blagostanje tirja torej, de se nekaj gojzdov ohrani; zató je pa treba, de vlastniki gojzdov ‒ bodi si že deržava ali družbe, deželske ali duhovne, soseske ali posamesni posestniki ‒ svojiga gojzda po svoji volji izsekati in pokončati ne smejo, ampak de takó ž njim ravnati morajo, de se gojzdi v svoji celosti ohranijo. ‒
Temu omejenju lastne pravíce si mora vsak deržavljan zavolj občniga prida podvreči, kér ta prid se le zamore po dobrim in pametnim gospodarjenji z gojzdi doseči in stanovitno povikšati. ‒ Če tedaj premislimo, de pridelke gojzdov takó zlo potrebujemo, kakor vsakdanji kruh, ‒ če prevdarimo, de je vlast gojzdov večkrat med majhno število posestnikov razdeljena, kteri bi jih pri popolnama njim v roke danim gospodarjenji k silni škodi cele deržave v nič djati znali ‒ in če še pomislimo, de so gojzdi zavoljo njih naravopotrebniga naména, kolikor to v pravíco vlastnika ne sega, ravno takó kakor zrak in voda občna last vsiga naroda, bomo spoznati mogli, de bodo te pravíla, ktere je ministerstvo v osnovo nove gojzdne postave vzelo, in ktere je velki kmetijski zbor razun nekterih izjemkov po mnogim posvetvanji poterdil in koristne spoznal, gotovo ta prid prinesle, kteriga dobro obravnovani gojzdi prinesti zamorejo.
Nikar pa ne mislite, dragi bravci, de se Vam bojo po novih gojzdnih postavah vaše lastne pravíce do gojzdov v vašo škodo kratile ‒ tega nikdar ne! Namén novih gojzdnih postav je ob kratkim tale: Pametna reja gojzdov, de bo gospodar stanoviten dobiček imel, zraven tega pa tudi cela deržava ne bo škode terpéla.
Sklepi kmetijskiga zbora v gojzdnih rečeh so tedaj bili.
1) Gojzdno gospodarstvo, kar tiče srejnske, družbinske in cerkvene gojzde, se ima višimu prečuvanju deržave podvreči, zatorej bo tudi pravíca, gojzdne uradnike za gojzdno oskerbovanje postavljati, med take gojzdne vlastnike in deržavo na to vižo razdeljena, de bo vlastnik gojzda po svojih mislih uradnika ali gojzdnika nasvetval, deržava pa ga bo poterdila ali pa odvergla. ‒
2) Te za prečuvanje gojzdov potrebne gojzdne uradnike deržava postavi sama od sebe, in prevzame tudi iz tega izvirajoče stroške. ‒
3 ) Oskerbovanje privatnih gojzdov, to je tacih, ki niso cesarski ali družbinski, se sme tam, kjer je gojzd dovolj obširin, le skušenimu gojzdniku izročiti, brez de bi se vender taki gojzdni vlastniki k temu siliti môgli. ‒ Za potrebno izučenje dovoljniga števila izurjenih gojzdnih gospodarjev posredno skerbi deržavno vladarstvo. ‒
4 ) Z nobenim gojzdam se ne sme takó ravnati, de bi mu bilo to v kvar, namreč tako, de bi na enkrat ali tudi sčasama znal pokončan biti; vsakteri, posebno pa gojzdni uradniki imajo pravíco, če vidijo, de se po gojzdu škoda dela, to naznaniti, de se takošno poškodvanje gojzdov tudi kaznuje. ‒
5) Vsi gojzdni kraji, kjer se je les posekal, se imajo nar menj v petih létih od časa posekvanja z drevesnim semenam spet obsejati ali z mladimi drevesci obsaditi; če ne, naj zadene posestnika kazin (štrafinga). Po starih fratah in pustôtah mora ravno tako vsako léto primerni oddelk obdelan biti.
6 ) Brez dovoljenja kantonskih, kresijskih in pa deželnih sosesk ali srenj se ne sme noben gojzd v polje ali v travnike predelati. Če kdo k temu privoljenja iše, se mora vselej narpoprej soseska tistiga kraja, v kterim je gojzd, in ktero ta reč nar bolj zadene, in pa kantonska soseska zaslišati. Kdor se zoper to pregreší, naj bo kaznovan, in pa čez to še prisiljen, enak prostor, kolikoršniga je posékal, v gojzd predelati. ‒
7) K varstvu oséb, ali lastníne, ali pa če to ohranjenje celotíne gojzda terja, de se z gojzdi na posebno vižo ravná, ima vsak posestnik gojzda zavezan biti, to posebno ravnanje z gojzdam pripustiti.
Taki gojzdi morajo v prepoved (Forstbann) djani biti. Stroški, kteri so z oskerbovanjem v prepoved djanih gojzdov sklenjeni, naj vzamejo tisti na-se, kterim v prid je gojzdna prepoved dana bila; tudi naj ima vlastnik takih gojzdov pravíco tirjati, de se mu v prepoved djani gojzdi odkupiti morejo.
8) Razdeljenje soseskinih gojzdov se ne sme brez dovoljenja dopustiti; ako se kak gojzd razdelí, naj se vselej dovoljenje politiške (cesarske) gospóske dobí. Zlo je želeti, de bi se vladarstvo pri zaréji novih gojzdov posredno ali tudi ne posredno vdeležilo, ali z drugimi besedami, de bi vladarstvo za zarejo novih gojzdov skerbelo. ‒
9 ) De bi se gojzdi neštevilniga poškodovanja, pokončanja in tatvíne, ki se v njih godí, obvarovali, mora gojzdna kaznovavna postava dana biti, kér k temu splošne kaznovavne postave niso zadosti. Taka postava mora posebno prepovedane djanja in poškodovanja gojzdov, naj pridejo od gojzdnih vlastnikov ali drugih ljudi, posamesno razložiti, in kazni, ki za tem pridejo, oznaniti. ‒
10) Sužne pravice drevarjenja naj se z razdelitvijo tem pravícam primerjenih gojzdnih delov odpravijo; pašne in nasteljne sužnosti pa naj se tako poravnajo, de bojo gojzdi zamogli prihodnjič v boljšim stanu obstati; zatorej naj se
a) paša po gojzdih v tistih krajih ne pripustí, kjer bi živina mladíkam in dorastikam škodovati zamogla;
b) v vprepoved djanih gojzdih paša sama od sebe neha, in če na pašo postavljena živina v gojzdu čez noč ostane, se mora v ograjah zavarovati;
c) od vsih gojzdov bi se pri oskerbovanji visoko-plodnih gojzdov (Hochwälder) mogel 3ti, 4ti, 5ti ali saj 6ti del celiga prostora, pri štoroplodnih gojzdih (Niederwälder) pa polovíca, 3ti, 4ti, ali saj 5ti del prihraniti, de se po njih pasti ne sme.
11) Nastelja, ki je od listja in mahú, se sme le z lesenimi grabljami pograbiti. Namesto grase se zna temu, ki ima pravíco steljo nabirati, tudi nastelja (listje ali mah) prideliti. ‒
12) Zoper škodo v sosednih gojzdih, ktera se po posekovanji veterniga plajša (Windmantel) naredí, potem zoper vodno škodo, zoper poškodovanje, ki lesu kukci ali kebri in gosence žugajo, potem zoper oginj in požiganje, naj se dajo tudi postave.
13) Kar zadene pravico plavljenja lesá, je bilo odločeno: de, kjer je tista pravíca izključljivo v posestvu samestnih oséb, čez 33 lét nehati mora, de se nizke cene plavljenja po vodi vsi v okrogu plavljenja dotičnih plavljinskih potokov stoječi gojzdi po tem času enako vdeležiti zamorejo. ‒
14) Kar tiče določke, ktere gojzdna kaznovavna postava, in povračilo gojzdnimu gospodarju storjene škode tirja, je bila od gojzdniga odbora splošna cenitev ali tarifa škode povračila s podstavo splošnih cén posvetvana, ktera bo velikimu pogrešku v tem razdelku kaznovavniga reda zadostila, zraven pa vsako samovoljnost in enostranost, ki se pri cenitvi povračíl gojzdne škode tako lahko priméri, popolnama popravila. ‒
To so bili pomenki in sklepi kmetijskiga zbora v gojzdnih rečéh, kteri sklepi pa ‒ kakor je bilo že večkrat rečeno ‒ še niso že zdej veljavne postave, ampak bojo kmalo obljubljenim postavam v podlago služile.
Celi svet spozná, de je zadnja potreba, de se na boljši varstvo gojzdov gleda, sicer naši vnuki ne bojo imeli s čim kuriti in zidati. Torej tudi vsak umen gospodar spozná, de je résnih postav silno potreba, ktere pokončanje gojzdov branijo.
Hironim Ullrich.