Iz knjige "Zemlja"
Iz knjige "Zemlja" Stanko Majcen |
|
Potuje
obličij dvoje
po mokrih kolotéčinah:
lunino
in tvoje.
Dim, korak v praznih séčinah.
Slep
pleše soj,
kot derviš odskakujoč od mlak,
milo gorí
plamen tvoj,
srce ga nosi v cvet in mrak.
Na zavinku
ostró gasnočem,
vsak k sebi gresta, mesec in ti:
on po svetu,
gluho bleščočem,
po bridkem, vročem polju ti.