Iz nežnega pobočja rasto
Iz nežnega pobočja rasto (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
Iz nežnega pobočja rasto
v mladoletno sinje nebo
tri bele veje ...
Belina! Kako slepí oči!
Sinjina! Kristalno daljno zvení!
Zastrem pogled si s sanjami.
Nebo in breg in tenko drevó:
med zimo in vesno kot čudež rastó ...
Med slutnjo in gledanjem zvonka se misel
trese kot solnčni pramen
in se v vesoljstvo razprší ...
V miljonih draguljev drobnó se
odsvit njen iskrí ...