Iz noči v noč

← (Moj sekalec ima diamant v banki...)

Iz noči v noč Analogije svetlobe Tomaž Šalamun

(Dodatno oko izumitelju stekla.) →

Dovoljenje:	To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

IZ NOČI V NOČ

Ranil sem tvoje veke,
skrivnost. Okno je
prazno. Kam ste me zapeljala moja
sidra, jezdeci na konjih
drugih. Kruh je v
meni. Spreminjam se v belega sla.
O tihe roke, ki ste mi puščale
limfo, jagnjeta, ki ste odvzemala moj
greh. Slišal sem vas v
ladjah, na dnu premic in v turbinah praznih
škarij. Kje si, rdeče srce iz
volne, ki sem te jedel na
prehodu. Otok mojih zarij,
izgubil sem te. Kdo me je zmlel v
svetlost, zakaj so moje oči
prašne? Kod si plula, noč?
Tvoj eros je pogoltnil
travnik, sovražnik mojih plesov, moje
puščave. Zaman sem te čakal,
krog, ki si me zlomil v
trikotnik.
Raziel, ljubi me! To je zadnji
krik mojih suhih ust, to so vrata
tvojega stekla.