Eto budet poslednji
i rešiteljni boj ...
(Internacijonala.)
Mi smo planili iz srca zemljé,
nas so izbruhnile črne goré,
nas so rodila siva morja,
nas so dojila brezkrajna obzorja,
nas — deco bodočnosti.
Mi vsi smo prišli iz dna, iz dna.
In solnce smo vzrli in pokleknili
smo prédenj — Očeta — in ga molili ...
A prišli ste vi in nam solnce ukrali,
kot krte ste v rove nas črne pognali
v temó pod zemljó.
Pa v dušah naših je solnce ostalo
in v dušah nas je solnce pozvalo
kot bilko v polju, v vrtu cvet.
In zdaj smo na mestu. Vsi, močni in smeli,
pod božjim solncem se bomo objeli
otroci zemljé.
Mi, črni in jaki in žejni in goli,
vi, bledi slabiči, bogati , oholi,
mi, gladni solnca, vanj verujoči,
vi, trudni luči, pred njo bežoči,
otroci cerkva in palač — :
Takó se objamemo sredi svetá.
In zemlja bo v svojih tečajih ječala
in gora bo v svojem osrčju bučala,
prepevale himne nam vihre morjá,
nam:
Deci iz srca zemljé.
