Iz vasi
Iz vasi Zofka Kveder |
|
I.
»In kako velik je Zagreb?«
me je vprašal a danes naša. Mara.
Deset let je stara in nam nosi pisma na pošto.
»Ugani!« ji rečem.
»Desetkrat tako velik, kakor naša vas?«
»Ne, še večji, še mnogo večji!«
»Stokrat?« vpraša z velikimi očmi.
»Tristokrat!« ji rečem jaz.
Pogleda me, čudi se, čudi, računa, skuša razumeti, si predstaviti, kako je to veliko: »tristokrat večji« ... in pravi potem po dolgem molku, odkritosrčno, z zamišljenim in čudečim se obrazom:
»Mene bi bilo strašno strah!«
II.
Miško nam seka drva. Slišal je bil, da pišem.
»In to se bere v knjigah, kar vi napišete?« me vpraša.
»Da, v knjigah in časnikih.«
»Tiskano?«
»Tiskano!«
To se mu je menda dopalo, zakaj zadovoljno je pokimal in se popraskal za ušesi. Čez nekaj časa pa zopet vpraša:
»In slišite vi, bi stalo to mnogo denarja, če bi tako-le za mene kakšne bukvice napisali?«