Izgnanci (Fran Roš)
Izgnanci Fran Roš |
|
Burja drvi prek morja iz daljav,
biča valove proseče, guleče;
šviga njen meč ves blesteč in krvav.
Burja vrši preko morskih planjav,
v njej trepetajo izgnanci slabotni,
lic izsesanih in sklonjenih glav.
V skalo zaganja morje se, šumi,
nosi glasove obupa in dalje,
majka izgnancev trpi in ječi.
V vale strmijo, njih prsi jim greh
težak teži, da pod njim se šibijo,
prosijo majko s solzami v očeh.
»Majka umira nam, tjakaj do nje
v mehkem naročju morje nas ponesi!«
Pljuskne. Valovi ko preje šume.