| Izdano:
|
Zora 2/4 (1873), 4
|
| Viri:
|
št. 4 dLib
|
Dovoljenje: 
|
Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
|
Stopnja obdelave: 
|
To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
|
| Izvozi v formatu:
|
 epub  mobi  pdf  rtf  txt
|
|
Star duhovnik v Mempbisu imel j e v lopi svojega stanovališča podobo
zagrnene Izide. Bila j e umetno iz sivega marmerà napravljena. Jegov
sin, živ dečko, j e večkrat stal pred podobo, in mikalo ga zelo videti obličje
zahaljene boginje. Nekega dne ni mogel svoje radovednosti že premagati,
vzame kladivo in teslo, in odbije vel (Schleier) ; a ko se začudi, ko druga
ne vidi nego kos neotesanega kamna. „Kaj delaš tukaj? " — vpraša ga
duhovnik, ki j e ravno v lopo stopil.
„Hotel sem videti podobo božice."
„Oh, zdehne oče, tebi se j e zgodilo, kar meni, ko sem ja z še bil
mladenič in sem resnic o mislil najti v šolah učenjakov.
