Izpod Čavna
N-j.
Izdano: Planinski vestnik marca 1903, leto 9, št. 3, str. 39-40;
Viri: dLib 9/3,
Dovoljenje: Besedilo še ni v javni lasti, a je dostopno na portalu Digitalne knjižnice Slovenije (dLib.si)
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Malokaterega slovenskega planinca sem naletel, ki pozna to goro na Goriškem. Tem bolj pa jo poznajo Tržačani in Goričani in ni je nedelje, da bi se ne zbralo na njenem vrhu krdelo izletnikov. Nje oblika in lega sta mi imponirali vselej, kadarkoli sem imel priliko, voziti se iz kranjske Nizze, Vipave, do Gorice.

Čaven zavzema precej ono mesto v prekrasni in zanimivi Vipavski dolini, kakor v Gorenjski dolini med Karavankami Stol. Pa je v gotovih ozirih celo zanimivejši. Pred vsem ga odlikuje njegov znameniti razgled na morje. Pregledaš znaten del Adrijanske obali, furlanske otoke doli do Benetk, na drugi strani pa Koper, Piran ... Trst nam zakriva Opčina, vidi se pa svetilnik. Ladje, ki se premikajo po širnem morju, je videti včasi tako jasno, da se jim razločuje barva. Razgled sega dalje na Učko goro, Nanos, Snežnik, za nami na Triglavsko pogorje in na „Koroške hribe", tako je imenoval Karavanke gostoljubni logar Močnik iz koče tik pod Čavnovim vrhom (1245 m). Vrhova nad kočo, ki sta večinoma zarasla, imenujejo Veliki (1358 m) in Mali Modrasovec (1308 m). Pod teboj se vije pestra in rodovitna Vipavska dolina in neštevilna bela sela ti spremljajo pogled prav do Gorice.

Posebno zanimiv je Čaven v rastlinskem oziru. Tu se križata sredozemska in severna flora z najznamenitejšimi svojimi zastopnicami, in kar zanimivo je, da nahajamo poleg specifično južnih cvetlic cele livade pečnic. Najbolj se pa goli vrh Kucelj (1239 m) ponaša ž njimi. Pa tudi hroščarji dobe tu nekaj specijalitet: Melolontha pectoralis, Necrophorus nigricornis, Hiparus illyricus, Hi-parus Petrii.

Da se te gore doslej ni poprijelo še nobeno planinsko društvo, je pač poglavitno bilo krivo pomanjkanje prometnih sredstev do njenega vznožja. Sedaj, ko je izpeljana Vipavska železnica, prideta brezdvomno Čaven ali Kucelj skoro do veljave v največjo narodnogospodarsko korist vsem Podčavencem.

Če bi te vrstice izpodbudile naše Slovensko planinsko društvo, da bi razširilo svoj delokrog tudi na to južno prehvaležno torišče, bil bi namen teh vrstic dosežen. Z osnovanjem Vipavske podružnice za sodna okraja Ajdovski in Vipavski bi se najprej vzbudilo zanimanje domačinov za zakopane bisere. Tržaška, oziroma Primorska podružnica bi se kmalu potem rodila sama.

So še druge važne točke, ki bi zavzemale delokrog te podružnice. Zeleni rob na severni strani Dola, 2 uri hoda po cesti proti Idriji, ti nudi najlepši razgled. Globoko pod strmim robom se vijuga srebrna Tribuša in razgrinja se ti vsa Tolminska dolina. Pred teboj pa se vzpenjajo Julijske Alpe tako pregledno, da jim preletiš lahko vse vrhove in doline. Nadalje bi imela ta podružnica v svojem področju Nanos, Goljake, Kuk, mogočni slap Hublja, jame in dr. In onim domačim hribolazcem, ki jim pozimski hlad in sneg branita na višje gore, koliko zanimivosti bi jim podal izlet v milo podnebje vedno zelene Vipavske doline in iz nje v 2 urah po krasno izpeljani vozni cesti deloma skozi predore na Dol in od tam v eni uri na zanimivi Čaven.