Janezu Rozmanu (umrlemu 17. maja 1860 v Trebnem).
← Prijateljem. | Janezu Rozmanu (umerlemu 17. maja 1860 v Trebnem). Prvenci Janez Bilc |
Antonu Ponikvarju. → |
|
Ko se prijatel od prijatla loči,
Zapušča domovine drage kraje,
Čez gore se na tuji svet podaje,
Kak ta in uni britke solze toči!
Tud’ naše lica dans solzica moči,
Nam smert vgasila upe je najslaje,
Nam vzela brata, — torej žalovaje
Stojimo na njegovem grobu jokajoči. —
Pušica britka tvoja, smert nemila!
Vkončat’ ljubezni ni moči imela
In nisi nas na vekomaj ločila:
Ljubezen veže duše naše večna,
K združenju tromba angelja bo pela,
Ko prišla bo vstajénja doba srečna.