Jež - pastir
| ← Terske peči | Jež - pastir Lojze Zupanc |
Mačka in kokoš → |
| |||||||||||
Jež je sovražil lisico, ker ga je bila nekega dne napadla, da ji je komaj komaj ušel; zvit v klobčič se je skotalikal v dolino med pečevje in trniko, kamor lisica ni mogla za njim.
Nekega jesenskega jutra pa je ježek prišel v sadovnjak nekega kmeta, da bi si nabral drobnih hrušk za zimo Za njim se je v sadovnjak pritihotapila lisica in se skrila za drevo ter čakala, kdaj bo kmet odprl kokošnjak, da bi ukradla jarčico. Ježek se je brž pritajil za kokošnjak in zakričal z moškim glasom:
»Hoj, lisica, če hočeš odnesti zdravo kožo, brž izgini od tod, drugače te bom ubil!«
Lisica se je ozirala in ozirala, ker pa nikjer ni opazila živo duše, je vprašala s sladkim glasom: »I, kdo pa si, ki mi groziš?«
»Kokošji pastir sem,« je odgovoril skriti jež.
»I, kje pa si, da te ne vidim?«
»Za kokošnjakom stojim z nabito puško v rokah. Ne boš me prelisičila! Izgini pri tej priči, kurja tatica, ali pa te počim!«
Lisica jo je ucvrla v dir, da še nikoli tako!
Jež pa se je zadovoljno smejal, naglo pridrobencljal izza kokošnjaka in odšel v sadovnjak drobne hruške krast. Takrat pa se je z drevesa oglasila domača mačka:
»Hej, jež, ti si pa zares pastir in pol! Lisici braniš krasti, sam pa si tat! Če brž ne izgineš iz sadovnjaka, bom poklicala gospodarja, ki ima puško, pa te bo zares počil!«
In ježek jo je ubral iz sadovnjaka, da si je dodobra obrusil pete. Za kokošjega pastirja pa ni bil nikdar več.