Jek
Jek Pesmi (1865) Anton Umek |
|
Zmirom kliče glas doneč:
Dani so nam kratki dnovi,
Urno dirjajo valovi,
Kar ne poderó vetrovi,
To poseka — čuj stermeč —
Meč.
Serce polno poezije
Gleda svet, na njem vihár,
Praša se: čemú moj dar,
Saj nikomur več ni mar,
Ako iščeš harmonije —
Ni je.
Al človeštva viša last —
Moč nebeška ni pustila,
Boje bije krepka sila,
Svet obseva zarja mila,
Blaga — tlači hudo strast —
Kast.
Zvezde upu so prižgane,
Up je terden kakor dob,
Čverst ko morske skale rob,
Naj še tako reže — zob
Nam prebritko smertne brane —
Kane.
Pojmo pesmi, bratje, zdaj,
Radost serca naj vzdiguje,
Mir po zemlji naj kraljuje,
Slast v glasovih oznanuje,
Da njih dom je lepši kraj —
Raj.