Jelen in vila

Jelen in vila
Izdano: Glasnik slovenskega slovstva 1854 (1/1)
Viri: 237
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 75%.svg To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt

<poem>Jelen pase po zagorju travo, Danes pase, jutrodan boluje, In po jutrnem zdihuje britko. Praša njega iz gorice Vila: "O jelenče, gojzdno gorsko zverče! Kak tebe tuga je zadela, Da ko paseš po zagorju travo, Danes paseš, jutrodan boluješ, In pojutrnem zdihuješ britko?" Jelen Vili tihoma besedi: "Sestra moja, iz gorice Vila! Jaz sim imel svojo košutico, Pa za goro šla je na vodico. Šla je, al ni bilo je nazaj več, Al kje je pot zgrešila ona, Al so jo lovci ulovili, Al pa je mene zapustila, Se v jelena druga zaljubila. Ako kje je pot zgrešila ona, Da bi Bog dal, da me skoraj najde, Ako so jo lovci ulovili, Bog naj lovcem mojo srečo dade, Ako se je v druga zaljubila, Bog daj, da jo lovci ulovijo."