Dans lice se žari, okó veseli,
kdo li mi zavida preserčno veselje?
Sercé mi in duša na kviško kipi
iz pers se izlivajo žive mi želje.
V obličju stojiš mi, novi Pastir!
Pozdravljen mi bodi, bodi Ti mir!
Zajemal marljivo si vir učenost,
ki tat ne ukrade in molj je ne zgrudi;
vodila v življenju je Tebe modrost,
ki se ji posvetna nečimernost studi;
nabral si zakladov krasnih duhá,
zapiral jih zvesto v hrambo sercá.
Pred nami boš nosil bandero mirú,
preganjal z modrostjo oblake zmotnjave,
tvoj meč bojeval se bo v slavo Bogú,
drobil bo verige in spone rujave,
ki žulijo serce, dušo težé,
poštenje, resnico, vero moré.
Na serce pritiskal boš ljube ovčice,
in kazal jim stezo v presvetlo nebó,
ljubezni in vere in upanja klice
zalival, Vladika! z marljivo rokó:
Zaupno se narod na Te ozira,
iz oka veselja solzo otira.
Vém, bodeš tud z milim očesom pogledal
na travnik, kjer nežno nam slovstvo cveté,
da bolje in bolje se vsak bo zavedal,
da blagor in slavo moj narod dospè.
Za Boga, vladarja, za dom si unet,
Bog živi Te, živi še mnogo nam let!
